Page 262 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 262
ja Batič in Primož Krašna
se lahko manifestira pri organizaciji pouka, npr. tako, da učence, ki potre-
bujejo dodatno pomoč pri drugih predmetih, učitelji vzamejo od pouka li-
kovne umetnosti. (Evans-Palmer 2010). V slovenskem prostoru lahko identi-
ficiramo več primerov marginalizacije predmeta, npr. zmanjšanje števila ur
predmeta s prehodom na devetletno osnovnošolsko izobraževanje, fleksi-
bilni urnik, ki posega v kontinuiteto dela na področju, nezmožnost realizacije
izbirnih predmetov s področja likovne umetnosti na šolah z majhnim števi-
lom učencev (enooddelčne šole), zahtevna delitev v skupine pri predmetu
v obsegu 30 odstotkov ur. Kadar mora biti likovni pedagog ves čas v vlogi
zagovornika področja in se mora boriti za minimalne standarde kakovostne
izvedbe likovnih predmetov (npr. delitev učencev v skupine, izvajanje blok
ur), lahko pride do negativnih odnosov med njim in nadrejenimi. Če se temu
»pridruži še nerazumevanje s sodelavci, učitelji v poklicu ne zdržijo, čeprav
nimajo z učenci nobenih težav in so z njimi navezali odličen stik« (Muršak,
Javrh in Kalin 2011).
Metodologija
Namen in raziskovalna vprašanja
S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli raziskati stališča likovnih peda-
gogov do izbranega poklica, da bi osvetlili ključne vidike poklica likovnega
pedagoga na šoli. Zanimalo nas je:
1. kakšna so stališča likovnih pedagogov glede izbire študijske in poklicne
poti,
2. kakšna so stališča likovnih pedagogov glede obremenitev na delov-
nem mestu,
3. kakšna so stališča likovnih pedagogov glede odnosov z vodstvom šole
in drugimi učitelji.
Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo statistične razlike v odgovorih med uči-
telji glede na delovne izkušnje.
Opis vzorca
Na vabilo za sodelovanje v anketi se je prostovoljno odzvala skoraj polovica
vseh likovnih pedagogov, ki poučujejo v osnovnih in srednjih šolah (n = 266).
V raziskavi je sodelovalo 232 žensk (87,2 ) in 34 moških (12,8 ). Večina uči-
teljev je poučevala na osnovni šoli (88 ), majhen delež na srednji (9 ), ne-
kaj pa jih je poučevalo na srednji in osnovni šoli hkrati (3 ). Večina učite-
ljev je imela univerzitetno izobrazbo oz. zaključeno drugo bolonjsko stopnjo
262
se lahko manifestira pri organizaciji pouka, npr. tako, da učence, ki potre-
bujejo dodatno pomoč pri drugih predmetih, učitelji vzamejo od pouka li-
kovne umetnosti. (Evans-Palmer 2010). V slovenskem prostoru lahko identi-
ficiramo več primerov marginalizacije predmeta, npr. zmanjšanje števila ur
predmeta s prehodom na devetletno osnovnošolsko izobraževanje, fleksi-
bilni urnik, ki posega v kontinuiteto dela na področju, nezmožnost realizacije
izbirnih predmetov s področja likovne umetnosti na šolah z majhnim števi-
lom učencev (enooddelčne šole), zahtevna delitev v skupine pri predmetu
v obsegu 30 odstotkov ur. Kadar mora biti likovni pedagog ves čas v vlogi
zagovornika področja in se mora boriti za minimalne standarde kakovostne
izvedbe likovnih predmetov (npr. delitev učencev v skupine, izvajanje blok
ur), lahko pride do negativnih odnosov med njim in nadrejenimi. Če se temu
»pridruži še nerazumevanje s sodelavci, učitelji v poklicu ne zdržijo, čeprav
nimajo z učenci nobenih težav in so z njimi navezali odličen stik« (Muršak,
Javrh in Kalin 2011).
Metodologija
Namen in raziskovalna vprašanja
S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli raziskati stališča likovnih peda-
gogov do izbranega poklica, da bi osvetlili ključne vidike poklica likovnega
pedagoga na šoli. Zanimalo nas je:
1. kakšna so stališča likovnih pedagogov glede izbire študijske in poklicne
poti,
2. kakšna so stališča likovnih pedagogov glede obremenitev na delov-
nem mestu,
3. kakšna so stališča likovnih pedagogov glede odnosov z vodstvom šole
in drugimi učitelji.
Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo statistične razlike v odgovorih med uči-
telji glede na delovne izkušnje.
Opis vzorca
Na vabilo za sodelovanje v anketi se je prostovoljno odzvala skoraj polovica
vseh likovnih pedagogov, ki poučujejo v osnovnih in srednjih šolah (n = 266).
V raziskavi je sodelovalo 232 žensk (87,2 ) in 34 moških (12,8 ). Večina uči-
teljev je poučevala na osnovni šoli (88 ), majhen delež na srednji (9 ), ne-
kaj pa jih je poučevalo na srednji in osnovni šoli hkrati (3 ). Večina učite-
ljev je imela univerzitetno izobrazbo oz. zaključeno drugo bolonjsko stopnjo
262
