Page 403 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 403
Učenje in poučevanje evklidske geometrije: nekoč, danes in jutri
C
M
A NB FL
Slika 3 E
Primer vaje, ki jo je mogoče
rešiti s predlaganim modelom
– druga skupina istočasno uporablja računalnik (ali več računalnikov, ta-
bličnih računalnikov ali pametnih telefonov), da opravi isto konstruk-
cijo s programsko opremo dinamične geometrije (npr. GeoGebra);
– tretja skupina reši nalogo z uporabo formalnega dokazovanja in geo-
metrijskega utemeljevanja.
Ko je vsaka skupina rešila nalogo, se skupine zamenjajo tako, da vsak uče-
nec vsako nalogo preizkusi vsaj enkrat. Naj omenimo, da vzporedno delo po
skupinah ni vedno mogoče: pri reševanju določenih nalog (glej sliko 3) npr.
ni smiselno, da ena skupina že na začetku začne s formalnim dokazovanjem.
V tem primeru je smiselneje, da skupine najprej konstruirajo problem (na pa-
pirju in z IKT), šele nato pa začnejo s formalnim dokazovanjem.
Za reševanje naloge, ki smo jo prej predstavili (slika 3), je, denimo, koristno,
da razred najprej razdelimo na dve skupini: prva je zadolžena za konstrukcije
z IKT, druga pa za konstrukcije z uporabo ravnila in šestila. Ko obe skupini
zaključita konstrukcijo, si zamenjata vlogi z namenom, da obe rešita nalogo
s formalnim dokazovanjem in z utemeljevanjem.
Model, ki ga predlagamo, je torej prožen in dopušča več možnosti: uči-
telj mora na podlagi problema, ki ga želi rešiti, premisliti, katera razporeditev
je najboljša. Predlagani model se od prejšnjih razlikuje, ker obsega različne
ključne elemente pouka geometrije, tj. formalizma na eni strani in reprezen-
tacije na drugi. Predpostavljamo, da bo tako znanje učencev trajnejše (prim.
Ng, Shi in Ting 2020) in bolj poglobljeno. Multimodalni pristop torej učen-
cem omogoča, da isti problem rešijo s konstrukcijami in z IKT (prim. Koyuncu,
Akyuz in Cakiroglu 2015), obenem pa urijo svoje komunikacijske sposobnosti,
403
C
M
A NB FL
Slika 3 E
Primer vaje, ki jo je mogoče
rešiti s predlaganim modelom
– druga skupina istočasno uporablja računalnik (ali več računalnikov, ta-
bličnih računalnikov ali pametnih telefonov), da opravi isto konstruk-
cijo s programsko opremo dinamične geometrije (npr. GeoGebra);
– tretja skupina reši nalogo z uporabo formalnega dokazovanja in geo-
metrijskega utemeljevanja.
Ko je vsaka skupina rešila nalogo, se skupine zamenjajo tako, da vsak uče-
nec vsako nalogo preizkusi vsaj enkrat. Naj omenimo, da vzporedno delo po
skupinah ni vedno mogoče: pri reševanju določenih nalog (glej sliko 3) npr.
ni smiselno, da ena skupina že na začetku začne s formalnim dokazovanjem.
V tem primeru je smiselneje, da skupine najprej konstruirajo problem (na pa-
pirju in z IKT), šele nato pa začnejo s formalnim dokazovanjem.
Za reševanje naloge, ki smo jo prej predstavili (slika 3), je, denimo, koristno,
da razred najprej razdelimo na dve skupini: prva je zadolžena za konstrukcije
z IKT, druga pa za konstrukcije z uporabo ravnila in šestila. Ko obe skupini
zaključita konstrukcijo, si zamenjata vlogi z namenom, da obe rešita nalogo
s formalnim dokazovanjem in z utemeljevanjem.
Model, ki ga predlagamo, je torej prožen in dopušča več možnosti: uči-
telj mora na podlagi problema, ki ga želi rešiti, premisliti, katera razporeditev
je najboljša. Predlagani model se od prejšnjih razlikuje, ker obsega različne
ključne elemente pouka geometrije, tj. formalizma na eni strani in reprezen-
tacije na drugi. Predpostavljamo, da bo tako znanje učencev trajnejše (prim.
Ng, Shi in Ting 2020) in bolj poglobljeno. Multimodalni pristop torej učen-
cem omogoča, da isti problem rešijo s konstrukcijami in z IKT (prim. Koyuncu,
Akyuz in Cakiroglu 2015), obenem pa urijo svoje komunikacijske sposobnosti,
403
