Page 454 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 454
ela Hudovernik
Vzorec
Vzorec zajema 117 osnovnošolskih učiteljev, ki so v šolskem letu 2022/2023 po-
učevali matematiko v 2. ali 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Med njimi je
bil 101 (86,32 ) ženskega spola in 16 (13,68 ) moškega. Udeleženci raziskave
so imeli v povprečju 44,98 leta (SD = 9.539), njihova povprečna delovna doba
pa je bila 19,67 leta (SD = 11.010). Učitelji, vključeni v raziskavo, so po izobrazbi
predvsem profesorji matematike in drugega predmeta (npr. tehnike, računal-
ništva, fizike itn.), teh je bilo 93 (79,49 ). Profesorjev razrednega pouka je bilo
20 (17,09 ), štirje (3,41 ) anketiranci pa so poučevali matematiko, čeprav se
z izobraževalno matematiko v času študija niso srečali, saj so po izobrazbi
fizik, svetovalec, informatik in profesor italijanskega jezika.
Od vseh profesorjev razrednega pouka je bilo 90 (N = 18) takih, ki so ma-
tematiko poučevali na razredni stopnji, torej v 4. ali 5. razredu. Ostalih 10 (N
= 2) je matematiko poučevalo na predmetni stopnji (eden v 6. razredu, eden
pa od 7. do 9. razreda). Med učitelji, ki so po izobrazbi profesorji matematike,
je bilo 98,92 (N = 92) takih, ki so matematiko poučevali na predmetni sto-
pnji, ter 1,08 (N = 1) takih, ki so jo poučevali na razredni stopnji.
Zbiranje in obdelava podatkov
Podatke za raziskavo smo pridobili z anketnim e-vprašalnikom, ki je bil pri-
pravljen specifično za izvedbo te raziskave v programu 1KA. Anketni vprašal-
nik je sestavljen iz dveh delov. V prvem smo želeli od anketirancev pridobiti
osnovne podatke (spol, starost, izobrazba, delovna doba), drugi pa je vklju-
čeval osem vprašanj (dve zaprtega tipa, štiri polodprta vprašanja, eno od-
prto vprašanje in dva sklopa trditev za ugotavljanje stališč na petstopenjski
lestvici), ki so se nanašala na predmet naše raziskave.
Konstruktna veljavnost sklopa ocenjevalnih lestvic je bila preverjena s fak-
torsko analizo. Glede na to, da prvi faktor pojasni 41 variance, kar je več
od predpostavljene spodnje meje veljavnosti (20 ) (Čagran 2004), so sklopi
ocenjevalnih lestvic veljavni.
Zanesljivost instrumenta je bila preverjena s postopkom faktorizacije in z
izračunom Cronbachovega α-koeficienta. Pri sklopu faktorizacije smo dobili
štiri faktorje, ki skupaj pojasnjujejo 69,54 variance, iz česar sledi (po zakoni-
tosti rtt ≥ h2), da gre za zanesljiv (rtt = 0,834) ocenjevalni instrument (Čagran
2004). Zanesljivost potrjuje tudi vrednost Cronbachovega α-koeficienta (α =
0,780), ki kaže dobro zanesljivost vprašalnika (Ferligoj, Leskošek in Kogovšek
1995 v Cencič, Čagran in Ivanuš-Grmek 2009).
Objektivnost vprašalnika je bila zagotovljena z uporabo zaprtih vprašanj
in ocenjevalnih lestvic. V času zbiranja podatkov je bila objektivnost dodatno
454
Vzorec
Vzorec zajema 117 osnovnošolskih učiteljev, ki so v šolskem letu 2022/2023 po-
učevali matematiko v 2. ali 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Med njimi je
bil 101 (86,32 ) ženskega spola in 16 (13,68 ) moškega. Udeleženci raziskave
so imeli v povprečju 44,98 leta (SD = 9.539), njihova povprečna delovna doba
pa je bila 19,67 leta (SD = 11.010). Učitelji, vključeni v raziskavo, so po izobrazbi
predvsem profesorji matematike in drugega predmeta (npr. tehnike, računal-
ništva, fizike itn.), teh je bilo 93 (79,49 ). Profesorjev razrednega pouka je bilo
20 (17,09 ), štirje (3,41 ) anketiranci pa so poučevali matematiko, čeprav se
z izobraževalno matematiko v času študija niso srečali, saj so po izobrazbi
fizik, svetovalec, informatik in profesor italijanskega jezika.
Od vseh profesorjev razrednega pouka je bilo 90 (N = 18) takih, ki so ma-
tematiko poučevali na razredni stopnji, torej v 4. ali 5. razredu. Ostalih 10 (N
= 2) je matematiko poučevalo na predmetni stopnji (eden v 6. razredu, eden
pa od 7. do 9. razreda). Med učitelji, ki so po izobrazbi profesorji matematike,
je bilo 98,92 (N = 92) takih, ki so matematiko poučevali na predmetni sto-
pnji, ter 1,08 (N = 1) takih, ki so jo poučevali na razredni stopnji.
Zbiranje in obdelava podatkov
Podatke za raziskavo smo pridobili z anketnim e-vprašalnikom, ki je bil pri-
pravljen specifično za izvedbo te raziskave v programu 1KA. Anketni vprašal-
nik je sestavljen iz dveh delov. V prvem smo želeli od anketirancev pridobiti
osnovne podatke (spol, starost, izobrazba, delovna doba), drugi pa je vklju-
čeval osem vprašanj (dve zaprtega tipa, štiri polodprta vprašanja, eno od-
prto vprašanje in dva sklopa trditev za ugotavljanje stališč na petstopenjski
lestvici), ki so se nanašala na predmet naše raziskave.
Konstruktna veljavnost sklopa ocenjevalnih lestvic je bila preverjena s fak-
torsko analizo. Glede na to, da prvi faktor pojasni 41 variance, kar je več
od predpostavljene spodnje meje veljavnosti (20 ) (Čagran 2004), so sklopi
ocenjevalnih lestvic veljavni.
Zanesljivost instrumenta je bila preverjena s postopkom faktorizacije in z
izračunom Cronbachovega α-koeficienta. Pri sklopu faktorizacije smo dobili
štiri faktorje, ki skupaj pojasnjujejo 69,54 variance, iz česar sledi (po zakoni-
tosti rtt ≥ h2), da gre za zanesljiv (rtt = 0,834) ocenjevalni instrument (Čagran
2004). Zanesljivost potrjuje tudi vrednost Cronbachovega α-koeficienta (α =
0,780), ki kaže dobro zanesljivost vprašalnika (Ferligoj, Leskošek in Kogovšek
1995 v Cencič, Čagran in Ivanuš-Grmek 2009).
Objektivnost vprašalnika je bila zagotovljena z uporabo zaprtih vprašanj
in ocenjevalnih lestvic. V času zbiranja podatkov je bila objektivnost dodatno
454
