Page 455 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 455
Vizualizacija geometrijskih konceptov nekoč in danes
zagotovljena z enopomenskimi pisnimi navodili za izpolnjevanje ter z nevo-
denim zbiranjem podatkov.
Zbiranje podatkov je potekalo od septembra do novembra 2022. Podatke
smo obdelali in analizirali s programsko opremo SPSS 29.0, in sicer z meto-
dami deskriptivne (frekvence, odstotki, srednje vrednosti) in inferenčne sta-
tistike (χ2-test, Mann-Whitneyev U-test). Normalnost porazdelitve spremen-
ljivk smo preverjali s testom Kolmogorov-Smirnov.
Rezultati z diskusijo
Na vzorcu anketirancev smo ugotavljali, ali učitelji uporabljajo programe za
DG, ter raziskali njihova stališča do uporabe teh programov pri pouku mate-
matike. Rezultati z analizami so v nadaljevanju podani za vsako raziskovalno
vprašanje posebej.
Raba programov za DG pri pouku geometrije
Najprej smo preverili, ali učitelji 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja pri
pouku matematike uporabljajo programe za DG, ter ugotovili, da večina an-
ketirancev (62,4 ) te programe izkorišča za namene pouka matematike. Di-
namične geometrije ne uporablja 37,6 anketirancev.
Ugotoviti smo želeli tudi, kateri dejavniki vplivajo na to, ali učitelji pri po-
uku matematike uporabljajo programe za DG. V ta namen smo preverili po-
vezanost med rabo DG in nekaterimi spremenljivkami.
Rezultati Mann-Whitneyevega U-testa (U = 1320,500, 2p = 0,108), kažejo,
da med anketiranci, ki pri pouku matematike uporabljajo DG, in tistimi, ki
teh programov ne uporabljajo, ni statistično pomembnih razlik glede na de-
lovno dobo. Lahko pa izpostavimo, da imajo učitelji, ki pri pouku matematike
uporabljajo DG, v povprečju nižjo delovno dobo (R¯ = 55,09) kot učitelji, ki teh
programov ne uporabljajo (R¯ = 65,49).
S χ2-testom smo preverili povezavo med rabo programov DG pri pouku
matematike in dostopnostjo računalniške učilnice za pouk matematike. Niti
tukaj nismo dokazali pomembne povezave (χ2(1) = 0,164, p = 0,686). Kaže
se, da imajo učitelji, ki so pri poučevanju matematike že kdaj uporabili pro-
grame DG, približno enako možnost za neomejeno poučevanje matematike
v računalniški učilnici (49,3 ) kot učitelji, ki teh programov niso nikoli upo-
rabili (45,5 ).
V nadaljevanju smo preverili povezanost med rabo DG pri pouku matema-
tike in stopnjo, na kateri anketiranci poučujejo matematiko. Analizirali smo
torej razlike med učitelji razredne (4. in 5. razred) in predmetne stopnje (6.–9.
razred) glede na to, ali pri pouku matematike uporabljajo programe za DG.
455
zagotovljena z enopomenskimi pisnimi navodili za izpolnjevanje ter z nevo-
denim zbiranjem podatkov.
Zbiranje podatkov je potekalo od septembra do novembra 2022. Podatke
smo obdelali in analizirali s programsko opremo SPSS 29.0, in sicer z meto-
dami deskriptivne (frekvence, odstotki, srednje vrednosti) in inferenčne sta-
tistike (χ2-test, Mann-Whitneyev U-test). Normalnost porazdelitve spremen-
ljivk smo preverjali s testom Kolmogorov-Smirnov.
Rezultati z diskusijo
Na vzorcu anketirancev smo ugotavljali, ali učitelji uporabljajo programe za
DG, ter raziskali njihova stališča do uporabe teh programov pri pouku mate-
matike. Rezultati z analizami so v nadaljevanju podani za vsako raziskovalno
vprašanje posebej.
Raba programov za DG pri pouku geometrije
Najprej smo preverili, ali učitelji 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja pri
pouku matematike uporabljajo programe za DG, ter ugotovili, da večina an-
ketirancev (62,4 ) te programe izkorišča za namene pouka matematike. Di-
namične geometrije ne uporablja 37,6 anketirancev.
Ugotoviti smo želeli tudi, kateri dejavniki vplivajo na to, ali učitelji pri po-
uku matematike uporabljajo programe za DG. V ta namen smo preverili po-
vezanost med rabo DG in nekaterimi spremenljivkami.
Rezultati Mann-Whitneyevega U-testa (U = 1320,500, 2p = 0,108), kažejo,
da med anketiranci, ki pri pouku matematike uporabljajo DG, in tistimi, ki
teh programov ne uporabljajo, ni statistično pomembnih razlik glede na de-
lovno dobo. Lahko pa izpostavimo, da imajo učitelji, ki pri pouku matematike
uporabljajo DG, v povprečju nižjo delovno dobo (R¯ = 55,09) kot učitelji, ki teh
programov ne uporabljajo (R¯ = 65,49).
S χ2-testom smo preverili povezavo med rabo programov DG pri pouku
matematike in dostopnostjo računalniške učilnice za pouk matematike. Niti
tukaj nismo dokazali pomembne povezave (χ2(1) = 0,164, p = 0,686). Kaže
se, da imajo učitelji, ki so pri poučevanju matematike že kdaj uporabili pro-
grame DG, približno enako možnost za neomejeno poučevanje matematike
v računalniški učilnici (49,3 ) kot učitelji, ki teh programov niso nikoli upo-
rabili (45,5 ).
V nadaljevanju smo preverili povezanost med rabo DG pri pouku matema-
tike in stopnjo, na kateri anketiranci poučujejo matematiko. Analizirali smo
torej razlike med učitelji razredne (4. in 5. razred) in predmetne stopnje (6.–9.
razred) glede na to, ali pri pouku matematike uporabljajo programe za DG.
455
