Page 457 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 457
Vizualizacija geometrijskih konceptov nekoč in danes
Preglednica 2 Kontingenčna tabela za izobrazbo anketiranih glede na to, ali pri pouku
matematike uporabljajo programe DG
Uporaba DG () () Skupaj
Pri pouku matematike uporabljam DG (,) (,)
Pri pouku matematike DG ne uporabljam (,) (,)
Skupaj (,) (,)
Opombe Naslovi stolpcev: (1) razredna stopnja, (2) predmetna stopnja. V oklepajih vrednosti
v odstotkih.
tematike že uporabili programe za DG, medtem ko 26,9 profesorjev mate-
matike teh programov ni še nikoli uporabilo.
Na podlagi χ2-testa smo ugotovili, da je raba programov za DG odvisna
od izobrazbe anketirancev (χ2(1) = 22,226, p < 0,001). Če pogledamo vrednost
Cramerjevega koeficienta, ki znaša 0,436, vidimo, da je povezanost srednja in
statistično pomembna (p < 0,001). Ker smo želeli natančneje ugotoviti moč
povezave med rabo DG pri pouku matematike in izobrazbo učiteljev, smo
izračunali kvocient različnosti (Field 2005), ki nam pove, da učitelji, ki so po
izobrazbi profesorji matematike, DG pri pouku matematike uporabljajo 10,3-
krat verjetneje kot profesorji razrednega pouka oz. z drugo izobrazbo.
Sklepali smo, da se učitelji razrednega pouka s programi DG ne seznanijo
v času študija, zato smo pregledali učne načrte vseh treh Pedagoških fakul-
tet v Sloveniji (Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta b. l.; Univerza
v Ljubljani, Pedagoška fakulteta b. l.; Univerza v Mariboru, Pedagoška fakul-
teta b. l.). Niti v enem učnem načrtu nismo zasledili cilja, ki bi od študentov
zahteval, da pri pouku matematike poznajo oz. uporabljajo računalniške pro-
grame za DG. Navedeno je le, da študenti pri pouku matematike uporabljajo
programska orodja. Učni načrti študijskih programov, na katerih se izobražu-
jejo bodoči profesorji matematike, pa izrecno navajajo cilj, da »študent ob-
vlada delo z računalniškimi programi za DG« (Univerza v Ljubljani, Fakulteta
za matematiko in fiziko B. l.; Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in
matematiko 2022). Da bi lahko domnevo potrdili, smo učitelje, ki so pri pouku
matematike DG že uporabili, povprašali o načinu pridobivanja znanja glede
tovrstnih programov.
Nihče izmed profesorjev razrednega pouka se osnov dela z DG ni naučil
v času študija, med profesorji matematike pa je takih le 32,4 (preglednica
3). Večina anketirancev, tako učiteljev razrednega pouka kot učiteljev mate-
matike, ki uporabljajo programe DG, je svoje znanje pridobilo s samostojnim
učenjem in z raziskovanjem teh programov (56,2 ).
Vidimo lahko, da učitelji razrednega pouka znanja o programih DG res niso
457
Preglednica 2 Kontingenčna tabela za izobrazbo anketiranih glede na to, ali pri pouku
matematike uporabljajo programe DG
Uporaba DG () () Skupaj
Pri pouku matematike uporabljam DG (,) (,)
Pri pouku matematike DG ne uporabljam (,) (,)
Skupaj (,) (,)
Opombe Naslovi stolpcev: (1) razredna stopnja, (2) predmetna stopnja. V oklepajih vrednosti
v odstotkih.
tematike že uporabili programe za DG, medtem ko 26,9 profesorjev mate-
matike teh programov ni še nikoli uporabilo.
Na podlagi χ2-testa smo ugotovili, da je raba programov za DG odvisna
od izobrazbe anketirancev (χ2(1) = 22,226, p < 0,001). Če pogledamo vrednost
Cramerjevega koeficienta, ki znaša 0,436, vidimo, da je povezanost srednja in
statistično pomembna (p < 0,001). Ker smo želeli natančneje ugotoviti moč
povezave med rabo DG pri pouku matematike in izobrazbo učiteljev, smo
izračunali kvocient različnosti (Field 2005), ki nam pove, da učitelji, ki so po
izobrazbi profesorji matematike, DG pri pouku matematike uporabljajo 10,3-
krat verjetneje kot profesorji razrednega pouka oz. z drugo izobrazbo.
Sklepali smo, da se učitelji razrednega pouka s programi DG ne seznanijo
v času študija, zato smo pregledali učne načrte vseh treh Pedagoških fakul-
tet v Sloveniji (Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta b. l.; Univerza
v Ljubljani, Pedagoška fakulteta b. l.; Univerza v Mariboru, Pedagoška fakul-
teta b. l.). Niti v enem učnem načrtu nismo zasledili cilja, ki bi od študentov
zahteval, da pri pouku matematike poznajo oz. uporabljajo računalniške pro-
grame za DG. Navedeno je le, da študenti pri pouku matematike uporabljajo
programska orodja. Učni načrti študijskih programov, na katerih se izobražu-
jejo bodoči profesorji matematike, pa izrecno navajajo cilj, da »študent ob-
vlada delo z računalniškimi programi za DG« (Univerza v Ljubljani, Fakulteta
za matematiko in fiziko B. l.; Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in
matematiko 2022). Da bi lahko domnevo potrdili, smo učitelje, ki so pri pouku
matematike DG že uporabili, povprašali o načinu pridobivanja znanja glede
tovrstnih programov.
Nihče izmed profesorjev razrednega pouka se osnov dela z DG ni naučil
v času študija, med profesorji matematike pa je takih le 32,4 (preglednica
3). Večina anketirancev, tako učiteljev razrednega pouka kot učiteljev mate-
matike, ki uporabljajo programe DG, je svoje znanje pridobilo s samostojnim
učenjem in z raziskovanjem teh programov (56,2 ).
Vidimo lahko, da učitelji razrednega pouka znanja o programih DG res niso
457
