Page 456 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 456
ela Hudovernik
Preglednica 1 Kontingenčna tabela za rabo DG pri pouku matematike glede na stopnjo,
na kateri anketiranci poučujejo
Uporaba DG () () Skupaj
Pri pouku matematike uporabljam DG (,) (,)
Pri pouku matematike DG ne uporabljam (,) (,)
Skupaj (,) (,)
Opombe Naslovi stolpcev: (1) razredna stopnja, (2) predmetna stopnja. V oklepajih vrednosti
v odstotkih.
Med učitelji, ki so za poučevanje matematike že uporabili programe DG, sta
le dva (2,7 ), ki poučujeta na razredni stopnji. Vsi ostali učitelji, ki uporabljajo
DG, matematiko poučujejo na predmetni stopnji (97,3 ) (preglednica 1).
Rezultat Pearsonovega χ2-testa (χ2(1) = 28,222, p = 0,000) kaže pomembno
povezavo med rabo DG pri pouku matematike in stopnjo, na kateri anke-
tiranci poučujejo matematiko. Cramerjev koeficient (0,491) nam pove, da je
povezanost srednje močna in statistično pomembna (p = 0,000).
Sklepamo lahko torej, da je verjetneje, da so pouka matematike z DG dele-
žni učenci predmetne stopnje, kot da so ga deležni učenci razredne stopnje.
Smiselno bi bilo raziskati mnenje razrednih učiteljev in ugotoviti razloge, za-
kaj ne uporabljajo DG. Kot smo že omenili, Van de Walle, Karen S. Karp in
Jennifer M. Bay-Williams (2013) uporabo DG priporočajo od 3. oz. najkasneje
4. razreda osnovnošolskega izobraževanja dalje. V 4. razredu je geometrija že
precej abstraktna, saj učenci spoznajo daljice, premice in poltrak ter določijo
medsebojno lego premic, razlikujejo pravokotnik in kvadrat ter opišejo med-
sebojno lego stranic in njihove lastnosti, likom določijo simetrale itn. Z di-
namičnimi programi lahko sprva rišejo osnovne geometrijske elemente, kot
so točke, daljice, premice, kvadrati itn., ki z »vlečenjem« po zaslonu ne ohra-
nijo svojih lastnosti. Kasneje pa lahko konstruirajo figure, ki bodo z vlečenjem
svoje lastnosti ohranile. S pomočjo DG izboljšajo razumevanje geometrijskih
konceptov in svoje vizualne sposobnosti ter napredujejo na višje stopne geo-
metrijskega mišljenja (Clements idr. 2008).
Nazadnje smo preverili povezavo med izobrazbo anketirancev in rabo pro-
gramov za DG. Predvsem so nas zanimale razlike med učitelji, ki so po izo-
brazbi profesorji matematike, in učitelji, ki so po izobrazbi profesorji razre-
dnega pouka oz. drugo.
V preglednici 2 lahko opazimo, da anketiranci, ki so po izobrazbi profesorji
razrednega pouka oz. drugo, pri pouku matematike večinoma še nikoli niso
uporabili nobenega programa za DG (79,2 ). Ravno obratno se je pokazalo
v skupini profesorjev matematike, saj jih kar 73,1 trdi, da so pri pouku ma-
456
Preglednica 1 Kontingenčna tabela za rabo DG pri pouku matematike glede na stopnjo,
na kateri anketiranci poučujejo
Uporaba DG () () Skupaj
Pri pouku matematike uporabljam DG (,) (,)
Pri pouku matematike DG ne uporabljam (,) (,)
Skupaj (,) (,)
Opombe Naslovi stolpcev: (1) razredna stopnja, (2) predmetna stopnja. V oklepajih vrednosti
v odstotkih.
Med učitelji, ki so za poučevanje matematike že uporabili programe DG, sta
le dva (2,7 ), ki poučujeta na razredni stopnji. Vsi ostali učitelji, ki uporabljajo
DG, matematiko poučujejo na predmetni stopnji (97,3 ) (preglednica 1).
Rezultat Pearsonovega χ2-testa (χ2(1) = 28,222, p = 0,000) kaže pomembno
povezavo med rabo DG pri pouku matematike in stopnjo, na kateri anke-
tiranci poučujejo matematiko. Cramerjev koeficient (0,491) nam pove, da je
povezanost srednje močna in statistično pomembna (p = 0,000).
Sklepamo lahko torej, da je verjetneje, da so pouka matematike z DG dele-
žni učenci predmetne stopnje, kot da so ga deležni učenci razredne stopnje.
Smiselno bi bilo raziskati mnenje razrednih učiteljev in ugotoviti razloge, za-
kaj ne uporabljajo DG. Kot smo že omenili, Van de Walle, Karen S. Karp in
Jennifer M. Bay-Williams (2013) uporabo DG priporočajo od 3. oz. najkasneje
4. razreda osnovnošolskega izobraževanja dalje. V 4. razredu je geometrija že
precej abstraktna, saj učenci spoznajo daljice, premice in poltrak ter določijo
medsebojno lego premic, razlikujejo pravokotnik in kvadrat ter opišejo med-
sebojno lego stranic in njihove lastnosti, likom določijo simetrale itn. Z di-
namičnimi programi lahko sprva rišejo osnovne geometrijske elemente, kot
so točke, daljice, premice, kvadrati itn., ki z »vlečenjem« po zaslonu ne ohra-
nijo svojih lastnosti. Kasneje pa lahko konstruirajo figure, ki bodo z vlečenjem
svoje lastnosti ohranile. S pomočjo DG izboljšajo razumevanje geometrijskih
konceptov in svoje vizualne sposobnosti ter napredujejo na višje stopne geo-
metrijskega mišljenja (Clements idr. 2008).
Nazadnje smo preverili povezavo med izobrazbo anketirancev in rabo pro-
gramov za DG. Predvsem so nas zanimale razlike med učitelji, ki so po izo-
brazbi profesorji matematike, in učitelji, ki so po izobrazbi profesorji razre-
dnega pouka oz. drugo.
V preglednici 2 lahko opazimo, da anketiranci, ki so po izobrazbi profesorji
razrednega pouka oz. drugo, pri pouku matematike večinoma še nikoli niso
uporabili nobenega programa za DG (79,2 ). Ravno obratno se je pokazalo
v skupini profesorjev matematike, saj jih kar 73,1 trdi, da so pri pouku ma-
456
