Page 463 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 463
Vizualizacija geometrijskih konceptov nekoč in danes
poučevanju ter razumeli posledice sprejemanja oz. odklanjanja novosti. Rav-
natelji bi morali predlagati ukrepe ter določiti jasna navodila in usmeritve, da
se bodo spremembe dejansko realizirale (Tai Mei Kin in Kareem 2017). Rešitev,
da bi učitelji sprejemali in vključevali inovacije v pouk, Eilks idr. (2004) vidijo
v tem, da se v projekte in raziskave vključi praktike ter ustvari tako okolje,
kjer imajo ti z raziskovalci enakovreden odnos, saj so se predavanja in delav-
nice, ki jih izvajajo strokovnjaki za učitelje, pri implementaciji novosti v pouk
izkazali za neučinkovite (Hannafin 1999).
Zaključek
Računalniška tehnologija se hitro in nenehno razvija, ravno tako pa ima ve-
dno večjo vlogo pri poučevanju in učenju v šolah na vseh ravneh. Uporabnost
programov DG pri pouku geometrije se kaže v tem, da se tradicionalne kon-
strukcije z ravnilom in s šestilom izvedejo z računalnikom, s katerimi lahko in-
teraktivno manipuliramo, kar omogoča vizualizacijo geometrijskih koncep-
tov in raziskovanje odnosov med njimi ter učenje geometrije na najvišjih
stopnjah in prihrani čas, ki bi ga morali vložiti v dejansko izkušnjo iz resnič-
nega življenja. Zaradi spremenjenih pogledov na sodoben in učinkovit pouk
velja, da morajo biti učenci vključeni v smiselne izkušnje in preiti s pasivnega
prenosa informacij na aktivno učenje. S pomočjo DG lahko učitelj, namesto
da zgolj posreduje znanje, ustvarja situacije, kjer učenci z izkušnjo konstru-
irajo lastno znanje. Poleg tega DG olajša komunikacijo in učenje o abstrak-
tnih geometrijskih konceptih. Vse navedene prednosti uporabe DG pri po-
uku geometrije pa morajo spoznati in prepoznati ravno učitelji, saj je uspešna
raba tehnologije, in s tem tudi DG, odvisna predvsem od njih.
Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, v ka-
terem je sodelovalo 117 učiteljev 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja,
ugotavljamo, da dobra tretjina respondentov ne uporablja dinamičnih pro-
gramov pri pouku geometrije ter da je raba le-teh odvisna od izobrazbe uči-
teljev in od stopnje, na kateri učitelji poučujejo. Izkazalo se je namreč, da pro-
fesorji matematike, ki matematiko poučujejo pretežno na predmetni stopnji,
DG vključujejo v pouk in so tovrstne programe spoznali že v času študija. Ve-
čina profesorjev razrednega pouka DG ne vključuje v pouk geometrije, nihče
med njimi pa ni bil niti deležen rokovanja z DG v času študija. Zdi se, da se
pri vključevanju tehnologije v izobraževanju soočamo z ovirami, ki so posle-
dica predvsem znanja, spretnosti in izkušenj učiteljev. Za učinkovitejšo rabo
tehnologije morajo učitelji razumeti, kako, kaj in zakaj poučevati s pomočjo
le-te. Vključevanje DG na vseh ravneh izobraževanja in ne le na osnovnošol-
ski stopnji poučevanja matematike se zdi smiselno. Učenje o programih DG
463
poučevanju ter razumeli posledice sprejemanja oz. odklanjanja novosti. Rav-
natelji bi morali predlagati ukrepe ter določiti jasna navodila in usmeritve, da
se bodo spremembe dejansko realizirale (Tai Mei Kin in Kareem 2017). Rešitev,
da bi učitelji sprejemali in vključevali inovacije v pouk, Eilks idr. (2004) vidijo
v tem, da se v projekte in raziskave vključi praktike ter ustvari tako okolje,
kjer imajo ti z raziskovalci enakovreden odnos, saj so se predavanja in delav-
nice, ki jih izvajajo strokovnjaki za učitelje, pri implementaciji novosti v pouk
izkazali za neučinkovite (Hannafin 1999).
Zaključek
Računalniška tehnologija se hitro in nenehno razvija, ravno tako pa ima ve-
dno večjo vlogo pri poučevanju in učenju v šolah na vseh ravneh. Uporabnost
programov DG pri pouku geometrije se kaže v tem, da se tradicionalne kon-
strukcije z ravnilom in s šestilom izvedejo z računalnikom, s katerimi lahko in-
teraktivno manipuliramo, kar omogoča vizualizacijo geometrijskih koncep-
tov in raziskovanje odnosov med njimi ter učenje geometrije na najvišjih
stopnjah in prihrani čas, ki bi ga morali vložiti v dejansko izkušnjo iz resnič-
nega življenja. Zaradi spremenjenih pogledov na sodoben in učinkovit pouk
velja, da morajo biti učenci vključeni v smiselne izkušnje in preiti s pasivnega
prenosa informacij na aktivno učenje. S pomočjo DG lahko učitelj, namesto
da zgolj posreduje znanje, ustvarja situacije, kjer učenci z izkušnjo konstru-
irajo lastno znanje. Poleg tega DG olajša komunikacijo in učenje o abstrak-
tnih geometrijskih konceptih. Vse navedene prednosti uporabe DG pri po-
uku geometrije pa morajo spoznati in prepoznati ravno učitelji, saj je uspešna
raba tehnologije, in s tem tudi DG, odvisna predvsem od njih.
Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, v ka-
terem je sodelovalo 117 učiteljev 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja,
ugotavljamo, da dobra tretjina respondentov ne uporablja dinamičnih pro-
gramov pri pouku geometrije ter da je raba le-teh odvisna od izobrazbe uči-
teljev in od stopnje, na kateri učitelji poučujejo. Izkazalo se je namreč, da pro-
fesorji matematike, ki matematiko poučujejo pretežno na predmetni stopnji,
DG vključujejo v pouk in so tovrstne programe spoznali že v času študija. Ve-
čina profesorjev razrednega pouka DG ne vključuje v pouk geometrije, nihče
med njimi pa ni bil niti deležen rokovanja z DG v času študija. Zdi se, da se
pri vključevanju tehnologije v izobraževanju soočamo z ovirami, ki so posle-
dica predvsem znanja, spretnosti in izkušenj učiteljev. Za učinkovitejšo rabo
tehnologije morajo učitelji razumeti, kako, kaj in zakaj poučevati s pomočjo
le-te. Vključevanje DG na vseh ravneh izobraževanja in ne le na osnovnošol-
ski stopnji poučevanja matematike se zdi smiselno. Učenje o programih DG
463
