Page 464 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 464
ela Hudovernik
bi bilo smotrno vključiti v učne načrte vseh študijskih programov, ki izobra-
žujejo bodoče učitelje tistih smeri, ki se na kakršen koli način navezujejo na
razvijanje prostorskih predstav pri učencu.
Ugotovili smo, da imajo učitelji, ne glede na to, ali DG vključujejo v pouk ali
ne, pozitiven odnos do dinamičnih programov in uporabe teh orodij. Vendar
tisti, ki pri učenju in poučevanju ne uporabljajo DG, vključevanju teh progra-
mov v pouk ne namenjajo veliko pozornosti. Njihov pristop k pouku geome-
trije je še vedno tradicionalen, saj se jim zdi pomembneje, da učenci kon-
strukcije oblikujejo s pomočjo ravnila in šestila na papirju. Smiselno bi bilo
razmisliti, kako učitelje načrtno poučiti o dinamičnih programih in njihovi
rabi pri pouku, da bodo pri vključevanju DG v poučevanje geometrije kom-
petentnejši in samozavestnejši. Poglobljeno bi bilo treba preučiti literaturo in
izvesti dodatne raziskave, ki nam bodo omogočile najti načine, kako spreme-
niti odnos učiteljev, zlasti izkušenejših učiteljev, do sodobne tehnologije ter
kako jih spodbuditi, da bodo tehnologijo implementirali v pouk matematike.
Na tak način bosta uporaba kvalitetnih inovativnih pristopov in vključevanje
tehnologije v pouk učinkovitejša.
Omejitve raziskave
Uporabljeni e-vprašalnik je bil zastavljen tako, da so udeleženci ocenjevali
dane postavke, ki so se razlikovale glede na to, ali respondenti DG vključujejo
v pouk ali ne. Zato stališč učiteljev, ki DG uporabljajo pri pouku, in tistih, ki
je ne, med seboj ne moremo primerjati. S tako oblikovanim e-vprašalnikom
smo poskušali ugotoviti predvsem razloge, zakaj učitelji uporabljajo oz. ne
uporabljajo DG.
Vzorec učiteljev, ki so bili zajeti v raziskavo, je glede na celotno populacijo
osnovnošolskih učiteljev, ki poučujejo matematiko, relativno majhen. S tega
vidika izpostavljamo, da se rezultati empiričnega dela raziskave nanašajo na
zajeti vzorec v raziskavi z nekaterimi dopustnimi posplošitvami. Izsledki ra-
ziskave in navedene omejitve nakazujejo smernice za nadaljnje delo.
Literatura
Anderson, G. R. 1957. »Visual-Tactual Devices and Their Efficacy: An Experiment
in Grade Eight.« Aritmetic Teacher 4 (5): 196–203.
Atkins, N. E., in E. S. Vasu. 2000. »Measuring Knowledge of Technology Usage
and Stages of Concern about Computing: A Study of Middle School Tea-
chers.« Journal of Technology and Teacher Education 8 (4): 279–302.
Battista, M. T. 2007. »The Development of Geometric and Spatial Thinking.« V
Second Handbook of Research on Mathematics and Learning, uredil F. K. Le-
ster, Jr., 843–908. Charlotte, NC: Information Age.
464
bi bilo smotrno vključiti v učne načrte vseh študijskih programov, ki izobra-
žujejo bodoče učitelje tistih smeri, ki se na kakršen koli način navezujejo na
razvijanje prostorskih predstav pri učencu.
Ugotovili smo, da imajo učitelji, ne glede na to, ali DG vključujejo v pouk ali
ne, pozitiven odnos do dinamičnih programov in uporabe teh orodij. Vendar
tisti, ki pri učenju in poučevanju ne uporabljajo DG, vključevanju teh progra-
mov v pouk ne namenjajo veliko pozornosti. Njihov pristop k pouku geome-
trije je še vedno tradicionalen, saj se jim zdi pomembneje, da učenci kon-
strukcije oblikujejo s pomočjo ravnila in šestila na papirju. Smiselno bi bilo
razmisliti, kako učitelje načrtno poučiti o dinamičnih programih in njihovi
rabi pri pouku, da bodo pri vključevanju DG v poučevanje geometrije kom-
petentnejši in samozavestnejši. Poglobljeno bi bilo treba preučiti literaturo in
izvesti dodatne raziskave, ki nam bodo omogočile najti načine, kako spreme-
niti odnos učiteljev, zlasti izkušenejših učiteljev, do sodobne tehnologije ter
kako jih spodbuditi, da bodo tehnologijo implementirali v pouk matematike.
Na tak način bosta uporaba kvalitetnih inovativnih pristopov in vključevanje
tehnologije v pouk učinkovitejša.
Omejitve raziskave
Uporabljeni e-vprašalnik je bil zastavljen tako, da so udeleženci ocenjevali
dane postavke, ki so se razlikovale glede na to, ali respondenti DG vključujejo
v pouk ali ne. Zato stališč učiteljev, ki DG uporabljajo pri pouku, in tistih, ki
je ne, med seboj ne moremo primerjati. S tako oblikovanim e-vprašalnikom
smo poskušali ugotoviti predvsem razloge, zakaj učitelji uporabljajo oz. ne
uporabljajo DG.
Vzorec učiteljev, ki so bili zajeti v raziskavo, je glede na celotno populacijo
osnovnošolskih učiteljev, ki poučujejo matematiko, relativno majhen. S tega
vidika izpostavljamo, da se rezultati empiričnega dela raziskave nanašajo na
zajeti vzorec v raziskavi z nekaterimi dopustnimi posplošitvami. Izsledki ra-
ziskave in navedene omejitve nakazujejo smernice za nadaljnje delo.
Literatura
Anderson, G. R. 1957. »Visual-Tactual Devices and Their Efficacy: An Experiment
in Grade Eight.« Aritmetic Teacher 4 (5): 196–203.
Atkins, N. E., in E. S. Vasu. 2000. »Measuring Knowledge of Technology Usage
and Stages of Concern about Computing: A Study of Middle School Tea-
chers.« Journal of Technology and Teacher Education 8 (4): 279–302.
Battista, M. T. 2007. »The Development of Geometric and Spatial Thinking.« V
Second Handbook of Research on Mathematics and Learning, uredil F. K. Le-
ster, Jr., 843–908. Charlotte, NC: Information Age.
464
