Page 502 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 502
aša Živkovič
vzdušje pri matematičnih dejavnostih« (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999,
75). Ta zaključni stavek se simbolično in pomensko pojavi kot zadnji v KZV
in ponuja izhodišče za sodelovanje strokovnih delavcev oz. vrtca s starši na
področju ZUM.
KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) kot novost predlaga sodelova-
nje pri načrtovanju dela v vrtcu in v oddelku ter dogovor z vzgojiteljem o
aktivnem sodelovanju pri vzgojnem delu. Ta del načela omogoča sodelova-
nje med vzgojiteljem in starši na področju ZUM. Zapisano pa je tudi, da je pri
stiku s starši treba spoštovati zasebno sfero, kulturo ipd. posamezne družine,
znotraj katere se pogosto zrcali tudi odnos do otroštva in ZUM.
Razdelek »Vloga odraslih« najdemo na koncu poglavja o vsakem področju
in predstavlja presežek predhodnega programa, saj se naslanja na sociokon-
struktivistično teorijo vloge mentalno naprednega partnerja. Morda ni na-
ključje, da zadnji stavek KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) pravi, da
je povezovanje s starši in izmenjavanje informacij o otrokovih dosežkih ter
sposobnostih za lažjo presojo o tem, kaj otrok zmore in kaj ga veseli, ključno
za spodbujanje vzdušja pri matematičnih dejavnostih. ZUM se prav gotovo
v večji ali manjši meri pojavlja tudi doma in pomembno se nam zdi, da vrtec
oz. strokovni delavci sodelujejo s starši na tem specifičnem področju. Starši
so elemente ZUM pripravljeni vključiti v domače okolje, če vedo, kako to sto-
riti (Starkey in Klein 2000).
V poglavju o vlogi odraslih na področju ZUM v KZV (Ministrstvo za šolstvo
in šport 1999) je na kratko zapisano, kje vse lahko srečamo matematiko, kako
naj vključujemo elemente in področja ZUM v vsakdanje življenje. Pri posa-
meznih področjih (vzorci, razvrščanje, štetje, števila in merjenje) so posebej
poudarjena nekatera pomembna načela. Menimo, da je ta del zanimiv tako
za vzgojitelje kakor za starše, saj v svoji osnovi ponuja nasvete in ideje za ene
ter druge, hkrati pa omogoča, da ga lahko uporabimo kot izhodiščno točko za
pogovor s starši ter analizo in nadaljnje načrtovanje ZUM bodisi doma in/ali
v vrtcu.
Strinjamo se s Sanjo Berčnik in Tatjano Devjak (2015), ki menita, da so v KZV
(Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) podane smernice za partnersko sodelo-
vanje s starši in strokovnimi delavci vrtca, uporablja pa se termin sodelova-
nje s starši. Avtorici menita, da naj bi partnerstvo med vrtcem in starši spod-
bujalo k skupni zavezanosti k uspehu posameznega otroka, oblikovalo etos
razumevanja in odprtosti v odnosih med vrtcem in starši ter slednjim poma-
galo razviti pozitivno vlogo nudenja pomoči pri vzgoji njihovega otroka. Kar
utemeljuje, da ima KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) vse temelje za
sodelovanje s starši na področju ZUM.
502
vzdušje pri matematičnih dejavnostih« (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999,
75). Ta zaključni stavek se simbolično in pomensko pojavi kot zadnji v KZV
in ponuja izhodišče za sodelovanje strokovnih delavcev oz. vrtca s starši na
področju ZUM.
KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) kot novost predlaga sodelova-
nje pri načrtovanju dela v vrtcu in v oddelku ter dogovor z vzgojiteljem o
aktivnem sodelovanju pri vzgojnem delu. Ta del načela omogoča sodelova-
nje med vzgojiteljem in starši na področju ZUM. Zapisano pa je tudi, da je pri
stiku s starši treba spoštovati zasebno sfero, kulturo ipd. posamezne družine,
znotraj katere se pogosto zrcali tudi odnos do otroštva in ZUM.
Razdelek »Vloga odraslih« najdemo na koncu poglavja o vsakem področju
in predstavlja presežek predhodnega programa, saj se naslanja na sociokon-
struktivistično teorijo vloge mentalno naprednega partnerja. Morda ni na-
ključje, da zadnji stavek KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) pravi, da
je povezovanje s starši in izmenjavanje informacij o otrokovih dosežkih ter
sposobnostih za lažjo presojo o tem, kaj otrok zmore in kaj ga veseli, ključno
za spodbujanje vzdušja pri matematičnih dejavnostih. ZUM se prav gotovo
v večji ali manjši meri pojavlja tudi doma in pomembno se nam zdi, da vrtec
oz. strokovni delavci sodelujejo s starši na tem specifičnem področju. Starši
so elemente ZUM pripravljeni vključiti v domače okolje, če vedo, kako to sto-
riti (Starkey in Klein 2000).
V poglavju o vlogi odraslih na področju ZUM v KZV (Ministrstvo za šolstvo
in šport 1999) je na kratko zapisano, kje vse lahko srečamo matematiko, kako
naj vključujemo elemente in področja ZUM v vsakdanje življenje. Pri posa-
meznih področjih (vzorci, razvrščanje, štetje, števila in merjenje) so posebej
poudarjena nekatera pomembna načela. Menimo, da je ta del zanimiv tako
za vzgojitelje kakor za starše, saj v svoji osnovi ponuja nasvete in ideje za ene
ter druge, hkrati pa omogoča, da ga lahko uporabimo kot izhodiščno točko za
pogovor s starši ter analizo in nadaljnje načrtovanje ZUM bodisi doma in/ali
v vrtcu.
Strinjamo se s Sanjo Berčnik in Tatjano Devjak (2015), ki menita, da so v KZV
(Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) podane smernice za partnersko sodelo-
vanje s starši in strokovnimi delavci vrtca, uporablja pa se termin sodelova-
nje s starši. Avtorici menita, da naj bi partnerstvo med vrtcem in starši spod-
bujalo k skupni zavezanosti k uspehu posameznega otroka, oblikovalo etos
razumevanja in odprtosti v odnosih med vrtcem in starši ter slednjim poma-
galo razviti pozitivno vlogo nudenja pomoči pri vzgoji njihovega otroka. Kar
utemeljuje, da ima KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) vse temelje za
sodelovanje s starši na področju ZUM.
502
