Page 501 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 501
Primerjava dveh predšolskih programov
KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) je upošteval tudi novejše kons-
truktivistične ideje Vigotskega, ki je pomembno vlogo pripisal jeziku. Sood-
visnost jezika in misli so dokazale sodobne raziskave, saj lahko otrok deloma
usvoji koncept števila, še preden se nauči imena za števila (Lipovec in Anto-
lin Drešar 2019). Šele po četrtem letu starosti začnejo otroci razumeti, čemu
je preštevanje namenjeno, tj. da končno število predstavlja število vseh ele-
mentov v skupini. Štetje »kar tako« je prvi cilj v KZV (Ministrstvo za šolstvo
in šport 1999), ki ga najdemo navedenega za otroke prvega starostnega ob-
dobja.
Sodelovanje s starši v obeh dokumentih ter sodelovanje na področju ZUM
VPO (Zavod Socialistične Republike Slovenije za šolstvo 1979) je sicer pou-
darjal pomen sodelovanja s starši in z družino, pri čemer je bil velik poudarek
na spoznavanju družine in na oblikah sodelovanja z njo, dokument pa kot
najpogostejše oblike predlaga informiranje staršev, razgovore ob sprejema-
nju in oddajanju otrok, govorilne ure, roditeljske sestanke ter hospitacije. Te
omogočajo pogovor med starši in vzgojitelji o razvoju otroka, nikjer pa ni po-
udarjeno sodelovanje strokovnih delavcev in staršev na področju ZUM. Kot
je zapisala Barbara Japelj Pavešić (2014), ni dovolj, da vrtec otroku ponuja ve-
liko odličnih priložnosti za učenje matematike, treba je narediti še naslednji
korak: vključiti starše v prepoznavanje otrokovega znanja, dvigniti zanimanje
za dosežke na račun zanimanja za otrokove izdelke ter uskladiti pričakovanja
do otrokovega napredovanja v matematiki z njegovimi domačimi. Ta napre-
dek je viden v KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999).
Oblike sodelovanja so v praksi ostale tudi po novem KZV (Ministrstvo za
šolstvo in šport 1999); tako Sonja Čotar Konrad (2018) ugotavlja, da so se pred-
hodne raziskave v slovenskem prostoru osredotočale predvsem na analizo
oblik in načinov sodelovanja s starši, in sicer na formalne in neformalne oblike
(npr. Lepičnik Vodopivec 2010; 2012), ali pa so preučevale pomen sodelovanja
za specifične ranljive skupine (Janžekovič Žmauc 2014). VPO (Zavod Sociali-
stične Republike Slovenije za šolstvo 1979) je kot pomembno obliko sodelo-
vanja z družino videl vključevanje družine in otrok v proslave, v dokumentu
pa jo najdemo pod področjem plesne in glasbene umetnosti.
Načelo sodelovanja s starši v KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999)
narekuje, da imajo starši pravico do sprotne informacije in poglobljenega
razgovora o otroku z vzgojiteljem, do sodelovanja pri načrtovanju življenja
in dela v vrtcu ter do zagotovljenega stalnega informiranja. »Povezovanje
s starši in izmenjavanje informacij o otrokovih dosežkih in sposobnostih za
lažjo presojo o tem, kaj otrok zmore in kaj ga veseli, je ključno za spodbudno
501
KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) je upošteval tudi novejše kons-
truktivistične ideje Vigotskega, ki je pomembno vlogo pripisal jeziku. Sood-
visnost jezika in misli so dokazale sodobne raziskave, saj lahko otrok deloma
usvoji koncept števila, še preden se nauči imena za števila (Lipovec in Anto-
lin Drešar 2019). Šele po četrtem letu starosti začnejo otroci razumeti, čemu
je preštevanje namenjeno, tj. da končno število predstavlja število vseh ele-
mentov v skupini. Štetje »kar tako« je prvi cilj v KZV (Ministrstvo za šolstvo
in šport 1999), ki ga najdemo navedenega za otroke prvega starostnega ob-
dobja.
Sodelovanje s starši v obeh dokumentih ter sodelovanje na področju ZUM
VPO (Zavod Socialistične Republike Slovenije za šolstvo 1979) je sicer pou-
darjal pomen sodelovanja s starši in z družino, pri čemer je bil velik poudarek
na spoznavanju družine in na oblikah sodelovanja z njo, dokument pa kot
najpogostejše oblike predlaga informiranje staršev, razgovore ob sprejema-
nju in oddajanju otrok, govorilne ure, roditeljske sestanke ter hospitacije. Te
omogočajo pogovor med starši in vzgojitelji o razvoju otroka, nikjer pa ni po-
udarjeno sodelovanje strokovnih delavcev in staršev na področju ZUM. Kot
je zapisala Barbara Japelj Pavešić (2014), ni dovolj, da vrtec otroku ponuja ve-
liko odličnih priložnosti za učenje matematike, treba je narediti še naslednji
korak: vključiti starše v prepoznavanje otrokovega znanja, dvigniti zanimanje
za dosežke na račun zanimanja za otrokove izdelke ter uskladiti pričakovanja
do otrokovega napredovanja v matematiki z njegovimi domačimi. Ta napre-
dek je viden v KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999).
Oblike sodelovanja so v praksi ostale tudi po novem KZV (Ministrstvo za
šolstvo in šport 1999); tako Sonja Čotar Konrad (2018) ugotavlja, da so se pred-
hodne raziskave v slovenskem prostoru osredotočale predvsem na analizo
oblik in načinov sodelovanja s starši, in sicer na formalne in neformalne oblike
(npr. Lepičnik Vodopivec 2010; 2012), ali pa so preučevale pomen sodelovanja
za specifične ranljive skupine (Janžekovič Žmauc 2014). VPO (Zavod Sociali-
stične Republike Slovenije za šolstvo 1979) je kot pomembno obliko sodelo-
vanja z družino videl vključevanje družine in otrok v proslave, v dokumentu
pa jo najdemo pod področjem plesne in glasbene umetnosti.
Načelo sodelovanja s starši v KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999)
narekuje, da imajo starši pravico do sprotne informacije in poglobljenega
razgovora o otroku z vzgojiteljem, do sodelovanja pri načrtovanju življenja
in dela v vrtcu ter do zagotovljenega stalnega informiranja. »Povezovanje
s starši in izmenjavanje informacij o otrokovih dosežkih in sposobnostih za
lažjo presojo o tem, kaj otrok zmore in kaj ga veseli, je ključno za spodbudno
501
