Page 503 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 503
Primerjava dveh predšolskih programov
Sklep
Nekateri raziskovalci (Aunio in Niemivirta 2010; Duncan idr. 2007) menijo, da
je danes nesporno, da je razvoj matematičnih spretnosti v zgodnjem otro-
štvu bistvenega pomena za dolgoročno matematično znanje in izobrazbo.
Raziskave kažejo, da na otrokov razvoj matematičnih spretnosti in znanja po-
gosto vplivajo socialno-ekonomski in kurikularni dejavniki ter socialna inte-
rakcija (Pruden, Levine in Huttenlocher 2011), zato nekateri raziskovalci pre-
izkušajo tudi intervencijske programe, katerih namen je iskanje načinov za
izboljšanje prakse poučevanja, ki bi koristile učečim se otrokom, pa tudi mož-
nost, da z njimi zmanjšajo socialno-ekonomsko neenakost. Intervencijske ra-
ziskave raziskujejo tudi učne rezultate otrok ali učne prakse (Clements idr.
2020). Avtorji so raziskovali na otroka osredinjen pristop, v katerem se pozor-
nost namenja otrokovim individualnim potrebam in potencialu, hkrati pa si
prizadeva za uresničevanje učnih ciljev, določenih s kurikulumom.
Raziskovalci vedno več pozornosti posvečajo starševski vlogi pri oblikova-
nju in razvoju zgodnjih matematičnih spretnosti, saj so nekateri mnenja, da
so starši in drugi člani družine prvi otrokovi vzgojitelji/učitelji, ki prispevajo k
pridobivanju matematičnega znanja (Phillipson, Gervasoni in Sullivan 2017).
Prav tako so raziskovalci skozi čas spremenili lasten odnos in stališča do ZUM,
kar je vplivalo in še vpliva na matematično učenje otrok v zgodnjem obdobju
(Björklund in Pramling 2017). Na podlagi naše analize dokumentov VPO (Za-
vod Socialistične Republike Slovenije za šolstvo 1979) in KZV (Ministrstvo za
šolstvo in šport 1999) smo ugotovili, da je slednji vpeljal nekaj ključnih no-
vosti na področju ZUM: prva je, da je področje matematike predstavljeno kot
samostojno področje. V dokument so vključeni globalni cilji ter cilji in predla-
gane dejavnosti za prvo ter drugo starostno obdobje tako za področje mate-
matike kot za vsa ostala področja. Velika novost so cilji in predlogi dejavnosti
za prvo starostno obdobje, ki vključujejo vsebine s področij logike in jezika,
aritmetike, geometrije z merjenjem, verjetnosti ter orientacije v prostoru.
Tatjana Vonta (2009) je že pred 14 leti menila, da odgovornost in skrb za
napredek ter razvoj otroka ni in ne sme biti samo skrb staršev ali vrtca, tem-
več si ju morajo vzgojitelji in starši deliti. Slednje stališče je bilo sicer zna-
čilno tudi za socializem in ga deloma lahko prepoznamo v VPO (Zavod Soci-
alistične Republike Slovenije za šolstvo 1979), vendar so bili poudarki v VPO
na oblikah sodelovanja, ki so tudi bolj raziskane po nastanku KZV (Ministr-
stvo za šolstvo in šport 1999). KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) med
svojimi načeli predlaga partnerski odnos in sodelovanje s starši na področju
ZUM. To pomeni, da KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) omogoča so-
503
Sklep
Nekateri raziskovalci (Aunio in Niemivirta 2010; Duncan idr. 2007) menijo, da
je danes nesporno, da je razvoj matematičnih spretnosti v zgodnjem otro-
štvu bistvenega pomena za dolgoročno matematično znanje in izobrazbo.
Raziskave kažejo, da na otrokov razvoj matematičnih spretnosti in znanja po-
gosto vplivajo socialno-ekonomski in kurikularni dejavniki ter socialna inte-
rakcija (Pruden, Levine in Huttenlocher 2011), zato nekateri raziskovalci pre-
izkušajo tudi intervencijske programe, katerih namen je iskanje načinov za
izboljšanje prakse poučevanja, ki bi koristile učečim se otrokom, pa tudi mož-
nost, da z njimi zmanjšajo socialno-ekonomsko neenakost. Intervencijske ra-
ziskave raziskujejo tudi učne rezultate otrok ali učne prakse (Clements idr.
2020). Avtorji so raziskovali na otroka osredinjen pristop, v katerem se pozor-
nost namenja otrokovim individualnim potrebam in potencialu, hkrati pa si
prizadeva za uresničevanje učnih ciljev, določenih s kurikulumom.
Raziskovalci vedno več pozornosti posvečajo starševski vlogi pri oblikova-
nju in razvoju zgodnjih matematičnih spretnosti, saj so nekateri mnenja, da
so starši in drugi člani družine prvi otrokovi vzgojitelji/učitelji, ki prispevajo k
pridobivanju matematičnega znanja (Phillipson, Gervasoni in Sullivan 2017).
Prav tako so raziskovalci skozi čas spremenili lasten odnos in stališča do ZUM,
kar je vplivalo in še vpliva na matematično učenje otrok v zgodnjem obdobju
(Björklund in Pramling 2017). Na podlagi naše analize dokumentov VPO (Za-
vod Socialistične Republike Slovenije za šolstvo 1979) in KZV (Ministrstvo za
šolstvo in šport 1999) smo ugotovili, da je slednji vpeljal nekaj ključnih no-
vosti na področju ZUM: prva je, da je področje matematike predstavljeno kot
samostojno področje. V dokument so vključeni globalni cilji ter cilji in predla-
gane dejavnosti za prvo ter drugo starostno obdobje tako za področje mate-
matike kot za vsa ostala področja. Velika novost so cilji in predlogi dejavnosti
za prvo starostno obdobje, ki vključujejo vsebine s področij logike in jezika,
aritmetike, geometrije z merjenjem, verjetnosti ter orientacije v prostoru.
Tatjana Vonta (2009) je že pred 14 leti menila, da odgovornost in skrb za
napredek ter razvoj otroka ni in ne sme biti samo skrb staršev ali vrtca, tem-
več si ju morajo vzgojitelji in starši deliti. Slednje stališče je bilo sicer zna-
čilno tudi za socializem in ga deloma lahko prepoznamo v VPO (Zavod Soci-
alistične Republike Slovenije za šolstvo 1979), vendar so bili poudarki v VPO
na oblikah sodelovanja, ki so tudi bolj raziskane po nastanku KZV (Ministr-
stvo za šolstvo in šport 1999). KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) med
svojimi načeli predlaga partnerski odnos in sodelovanje s starši na področju
ZUM. To pomeni, da KZV (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) omogoča so-
503
