Page 59 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 59
Razvoj kompetenc bodočih inkluzivnih pedagogov za delo z otroki z avtizmom
Samoocena kompetenc po izvedbi predmeta
V okviru raziskave smo želeli ugotoviti, kako študentje ocenjujejo svoje kom-
petence po izvedbi predmeta. Rezultati, razvidni iz preglednice 4, kažejo, da
so po izvedbi svoje kompetence ocenjevali visoko; povprečno so najvišje
ocenili poznavanje značilnosti otrok oz. oseb z avtizmom (X¯ = 4,6327), zelo
visoko so ocenili tudi poznavanje pristopov in strategij dela (X¯ = 4,4490). Štu-
denti so med vsemi postavkami v povprečju najnižje ocenili usposobljenost
za pripravo IP za otroka z avtizmom (X¯ = 3,6327), kar kaže na potrebo po na-
črtovanju vsebin, ki bodo v večji meri osredotočene na razvoj kompetenc za
pripravo načrta pomoči za otroka z avtizmom. Tudi usposobljenost za peda-
goško delo z otroki z avtizmom (X¯ = 3,8980) in poznavanje strategij za obrav-
navo vedenjskih izbruhov ter drugega neželenega vedenja pri otrocih z av-
tizmom (X¯ = 3,8958) so v povprečju ocenili nekoliko nižje.
Vpliv načina študija na oceno kompetenc po izvedbi predmeta
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali se med rednimi in izrednimi študenti po-
javljajo razlike v samooceni kompetenc po izvedbi predmeta. Predvidevali
smo, da izredni študentje pridobljeno znanje bolje povezujejo z obstoječimi
izkušnjami iz prakse. Iz preglednice 7 lahko razberemo, da so pri vseh po-
stavkah redni študentje svoje kompetence ocenjevali povprečno višje kot iz-
redni, ob tem pa statistično pomembno razliko med rednimi (R = 30,75) in
izrednimi študenti (R = 21,03) ugotavljamo le pri samooceni znanja za načrto-
vanje ustreznega inkluzivnega okolja za otroka z avtizmom v vrtcu/šoli (U =
175,000, 2P = 0,011). Rezultati so lahko odraz večjega števila kontaktnih ur re-
dnih študentov v okviru predmeta in razporeditve obveznosti skozi cel seme-
ster, kar jim omogoča poglobljenejše spoznavanje vsebin predmeta; izredni
študij je namreč zasnovan v strnjeni obliki in zahteva tudi več samostojnega
dela. Ker je večina izrednih študentov zaposlena na področju vzgoje in izo-
braževanja, sklepamo, da imajo boljši vpogled v izzive vzgoje in izobraževa-
nja otrok z AM ter realnejšo oceno zahtevnosti dela s to skupino otrok s PP,
kar je prispevalo k nižji oceni kompetenc.
Primerjava samoocene kompetenc pred in po izvedbi predmeta
Kot je razvidno iz preglednice 7, se po izvedbi predmeta kaže precejšen dvig
povprečne ocene kompetenc na vseh področjih. Do največjega dviga pov-
prečne ocene je prišlo na področju seznanjenosti študentov z lestvicami za
prepoznavanje znakov avtizma pri otrocih. Tudi usposobljenost za prepozna-
vanje zgodnjih opozorilnih znakov avtizma so študentje po izvedbi ocenje-
vali precej višje (X¯ = 4,2083) kot pred izvedbo (X¯ = 2,5652). Iz preglednice
59
Samoocena kompetenc po izvedbi predmeta
V okviru raziskave smo želeli ugotoviti, kako študentje ocenjujejo svoje kom-
petence po izvedbi predmeta. Rezultati, razvidni iz preglednice 4, kažejo, da
so po izvedbi svoje kompetence ocenjevali visoko; povprečno so najvišje
ocenili poznavanje značilnosti otrok oz. oseb z avtizmom (X¯ = 4,6327), zelo
visoko so ocenili tudi poznavanje pristopov in strategij dela (X¯ = 4,4490). Štu-
denti so med vsemi postavkami v povprečju najnižje ocenili usposobljenost
za pripravo IP za otroka z avtizmom (X¯ = 3,6327), kar kaže na potrebo po na-
črtovanju vsebin, ki bodo v večji meri osredotočene na razvoj kompetenc za
pripravo načrta pomoči za otroka z avtizmom. Tudi usposobljenost za peda-
goško delo z otroki z avtizmom (X¯ = 3,8980) in poznavanje strategij za obrav-
navo vedenjskih izbruhov ter drugega neželenega vedenja pri otrocih z av-
tizmom (X¯ = 3,8958) so v povprečju ocenili nekoliko nižje.
Vpliv načina študija na oceno kompetenc po izvedbi predmeta
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali se med rednimi in izrednimi študenti po-
javljajo razlike v samooceni kompetenc po izvedbi predmeta. Predvidevali
smo, da izredni študentje pridobljeno znanje bolje povezujejo z obstoječimi
izkušnjami iz prakse. Iz preglednice 7 lahko razberemo, da so pri vseh po-
stavkah redni študentje svoje kompetence ocenjevali povprečno višje kot iz-
redni, ob tem pa statistično pomembno razliko med rednimi (R = 30,75) in
izrednimi študenti (R = 21,03) ugotavljamo le pri samooceni znanja za načrto-
vanje ustreznega inkluzivnega okolja za otroka z avtizmom v vrtcu/šoli (U =
175,000, 2P = 0,011). Rezultati so lahko odraz večjega števila kontaktnih ur re-
dnih študentov v okviru predmeta in razporeditve obveznosti skozi cel seme-
ster, kar jim omogoča poglobljenejše spoznavanje vsebin predmeta; izredni
študij je namreč zasnovan v strnjeni obliki in zahteva tudi več samostojnega
dela. Ker je večina izrednih študentov zaposlena na področju vzgoje in izo-
braževanja, sklepamo, da imajo boljši vpogled v izzive vzgoje in izobraževa-
nja otrok z AM ter realnejšo oceno zahtevnosti dela s to skupino otrok s PP,
kar je prispevalo k nižji oceni kompetenc.
Primerjava samoocene kompetenc pred in po izvedbi predmeta
Kot je razvidno iz preglednice 7, se po izvedbi predmeta kaže precejšen dvig
povprečne ocene kompetenc na vseh področjih. Do največjega dviga pov-
prečne ocene je prišlo na področju seznanjenosti študentov z lestvicami za
prepoznavanje znakov avtizma pri otrocih. Tudi usposobljenost za prepozna-
vanje zgodnjih opozorilnih znakov avtizma so študentje po izvedbi ocenje-
vali precej višje (X¯ = 4,2083) kot pred izvedbo (X¯ = 2,5652). Iz preglednice
59
