Page 62 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 62
a Rejc in Vanja Riccarda Kiswarday
na najpogostejše izzive, s katerimi se strokovni delavci srečujejo pri delu z
otroki z avtizmom, zato bomo tem vsebinam v prihodnosti namenili še večjo
pozornost.
Sklepne ugotovitve
Spremembe v pojmovanju avtizma nekoč in danes, izrazito naraščanje šte-
vila otrok z avtizmom v zadnjih desetletjih ter razvoj inkluzivne vzgoje in izo-
braževanja zahtevajo zadostno usposobljenost učiteljev ter drugih strokov-
nih delavcev, ki so vključeni v proces vzgoje in izobraževanja otrok z avtiz-
mom, na kar opozarjajo številni avtorji (Gomez-Mari, Sanz-Cervera in Tarraga-
Minguez 2021; Larraceleta idr. 2022; Toran idr. 2016) V prispevku smo izposta-
vili potrebe po usposabljanju pedagoških delavcev za poučevanje oz. delo z
otroki z avtizmom v slovenskih vrtcih in šolah. Področje avtizma je zelo široko,
zato je širok tudi nabor vsebin, o katerih je treba izobraževati bodoče inklu-
zivne pedagoge in druge pedagoške delavce. Te obsegajo vse od splošnega
poznavanja značilnosti do pristopov k obravnavi otrok z avtizmom. Kljub
temu da se študentje inkluzivne pedagogike spoznajo z raznolikimi vsebi-
nami s področja avtizma, jih je ob izredno hitrem razvoju področja obrav-
nave oseb z avtizmom pomembno spodbujati k dodatnemu izobraževanju
tudi po zaključenem študiju. Med bodočimi inkluzivnimi pedagogi se kaže
potreba po dodatnem pridobivanju kompetenc za pripravo individualizira-
nega programa, izvajanje pedagoškega dela (DSP) z otroki z avtizmom ter
obravnavo vedenjskih izbruhov in neželenega vedenja, ki ostajata dva izmed
večjih izzivov na področju dela z otroki z avtizmom. Ker predhodne izkuš-
nje pomembno vplivajo na oceno kompetenc na več področjih, je treba v
bodoče razmisliti o raznolikih možnostih pridobivanja praktičnih izkušenj že
v času študija, tako z namenom izboljšanja kompetenc kot tudi obogatitve
študijskega procesa. Čeprav samoocene kompetenc ne predstavljajo dejan-
skega znanja in usposobljenosti študentov, so nam rezultati raziskave lahko
v pomoč pri posodabljanju učnih načrtov študijskega programa Inkluzivna
pedagogika. V prihodnosti se lahko po teoriji socialne oviranosti usmerimo
v razumevanje nezmožnosti posameznika z vidika okolja, v katerem se ta iz-
raža (Baron-Cohen 2017), svojo pozornost od posameznikovih primanjkljajev
preusmerimo k potencialom ter si prizadevamo za ustrezno prilagojeno, in-
kluzivno okolje, ki je prijazno do vseh, tudi otrok z avtizmom. Z dobro načrto-
vanim, kakovostnim usposabljanjem bodočih inkluzivnih pedagogov lahko
naredimo pomemben korak k zagotavljanju ustrezne obravnave otrok z av-
tizmom ter k pojmovanju avtizma z vidika nevroraznolikosti, ki lahko družbo
bogati z inovativnimi in ustvarjalnimi rešitvami posameznikov.
62
na najpogostejše izzive, s katerimi se strokovni delavci srečujejo pri delu z
otroki z avtizmom, zato bomo tem vsebinam v prihodnosti namenili še večjo
pozornost.
Sklepne ugotovitve
Spremembe v pojmovanju avtizma nekoč in danes, izrazito naraščanje šte-
vila otrok z avtizmom v zadnjih desetletjih ter razvoj inkluzivne vzgoje in izo-
braževanja zahtevajo zadostno usposobljenost učiteljev ter drugih strokov-
nih delavcev, ki so vključeni v proces vzgoje in izobraževanja otrok z avtiz-
mom, na kar opozarjajo številni avtorji (Gomez-Mari, Sanz-Cervera in Tarraga-
Minguez 2021; Larraceleta idr. 2022; Toran idr. 2016) V prispevku smo izposta-
vili potrebe po usposabljanju pedagoških delavcev za poučevanje oz. delo z
otroki z avtizmom v slovenskih vrtcih in šolah. Področje avtizma je zelo široko,
zato je širok tudi nabor vsebin, o katerih je treba izobraževati bodoče inklu-
zivne pedagoge in druge pedagoške delavce. Te obsegajo vse od splošnega
poznavanja značilnosti do pristopov k obravnavi otrok z avtizmom. Kljub
temu da se študentje inkluzivne pedagogike spoznajo z raznolikimi vsebi-
nami s področja avtizma, jih je ob izredno hitrem razvoju področja obrav-
nave oseb z avtizmom pomembno spodbujati k dodatnemu izobraževanju
tudi po zaključenem študiju. Med bodočimi inkluzivnimi pedagogi se kaže
potreba po dodatnem pridobivanju kompetenc za pripravo individualizira-
nega programa, izvajanje pedagoškega dela (DSP) z otroki z avtizmom ter
obravnavo vedenjskih izbruhov in neželenega vedenja, ki ostajata dva izmed
večjih izzivov na področju dela z otroki z avtizmom. Ker predhodne izkuš-
nje pomembno vplivajo na oceno kompetenc na več področjih, je treba v
bodoče razmisliti o raznolikih možnostih pridobivanja praktičnih izkušenj že
v času študija, tako z namenom izboljšanja kompetenc kot tudi obogatitve
študijskega procesa. Čeprav samoocene kompetenc ne predstavljajo dejan-
skega znanja in usposobljenosti študentov, so nam rezultati raziskave lahko
v pomoč pri posodabljanju učnih načrtov študijskega programa Inkluzivna
pedagogika. V prihodnosti se lahko po teoriji socialne oviranosti usmerimo
v razumevanje nezmožnosti posameznika z vidika okolja, v katerem se ta iz-
raža (Baron-Cohen 2017), svojo pozornost od posameznikovih primanjkljajev
preusmerimo k potencialom ter si prizadevamo za ustrezno prilagojeno, in-
kluzivno okolje, ki je prijazno do vseh, tudi otrok z avtizmom. Z dobro načrto-
vanim, kakovostnim usposabljanjem bodočih inkluzivnih pedagogov lahko
naredimo pomemben korak k zagotavljanju ustrezne obravnave otrok z av-
tizmom ter k pojmovanju avtizma z vidika nevroraznolikosti, ki lahko družbo
bogati z inovativnimi in ustvarjalnimi rešitvami posameznikov.
62
