Page 71 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 71
Logopedska obravnava jecljanja in kompetence v luči preteklosti in sedanjosti
prilagoditev in/ali dodatne strokovne pomoči, ki je odvisna od izraženosti je-
cljanja in morebitnih drugih težav ali motenj otroka. Ne glede na sistem kla-
sifikacije logopedska stroka zagovarja celostno obravnavo, ki upošteva tako
opazna kot prikrita vedenja (Gačnik 2012).
Namen prispevka je raziskati prevladujočo prakso in občutek kompeten-
tnosti slovenskih logopedov pri obravnavi jecljanja. Tradicije, ki so v prete-
klosti vplivale na logopedsko obravnavo jecljanja, odražajo predvsem dvoje,
medicinski pogled in pogled, ki izhaja iz socialnih kontekstualnih dejavnikov
in ga zagovarja konstruktivistična teorija. S pričujočo raziskavo želimo pre-
učiti vpliv obeh modelov na način dela logopedov, ki izvajajo obravnavo v
šolskem okolju, in logopedov, ki le-to izvajajo v okviru zdravstvenih ambu-
lant. Zaradi največje pojavnosti jecljanja v predšolskem in zgodnjem šolskem
obdobju smo temu obdobju namenili večji poudarek. Zanimalo nas je tudi,
ali se prakse logopedov, ki delo opravljajo v različnih okoljih, razlikujejo ter
ali obstajajo razlike med praksami logopedov z manj in tistih z več delovne
dobe. V ta namen smo si postavili raziskovalni vprašanji:
1. Kakšna je strokovna praksa slovenskih logopedov na področju obrav-
nave jecljanja v otroštvu in kako ocenjujejo lastno kompetentnost za
obravnavo jecljanja?
2. Ali med praksami logopedov obstajajo razlike glede na delovno okolje
in glede na delovno dobo?
Metode
Da bi pridobili vpogled v prevladujoče prakse slovenskih logopedov na pod-
ročju obravnave jecljanja v otroštvu in zbrali podatke o samooceni kompe-
tentnosti na obravnavanem področju, je bila izvedena kvantitativna neeks-
perimentalna raziskava. Za namen raziskave glede na to, da je v Sloveniji 219
aktivnih logopedov, nismo oblikovali vzorca. Vse slovenske logopede smo
povabili k izpolnjevanju spletne ankete.
Populacija in vzorec
V anketiranju, ki je potekalo od 2. 7. do 17. 8. 2022, smo pridobili odgovore 88
logopedov, kar po podatkih Društva logopedov Slovenije (2020) predstavlja
40,18 aktivnih logopedov v Sloveniji. Delež logopedov, ki je podal odgo-
vore na različna vprašanja, variira med 46 in 88 (52,27 vzorca oz. 21,00
populacije in 100 vzorca oz. 40,18 populacije), saj so se tisti, ki niso imeli
izkušenj z obravnavami jecljanja, vzdržali odgovorov na določene postavke.
Delovna doba sodelujočih logopedov se je gibala med enim in 42 leti, v
71
prilagoditev in/ali dodatne strokovne pomoči, ki je odvisna od izraženosti je-
cljanja in morebitnih drugih težav ali motenj otroka. Ne glede na sistem kla-
sifikacije logopedska stroka zagovarja celostno obravnavo, ki upošteva tako
opazna kot prikrita vedenja (Gačnik 2012).
Namen prispevka je raziskati prevladujočo prakso in občutek kompeten-
tnosti slovenskih logopedov pri obravnavi jecljanja. Tradicije, ki so v prete-
klosti vplivale na logopedsko obravnavo jecljanja, odražajo predvsem dvoje,
medicinski pogled in pogled, ki izhaja iz socialnih kontekstualnih dejavnikov
in ga zagovarja konstruktivistična teorija. S pričujočo raziskavo želimo pre-
učiti vpliv obeh modelov na način dela logopedov, ki izvajajo obravnavo v
šolskem okolju, in logopedov, ki le-to izvajajo v okviru zdravstvenih ambu-
lant. Zaradi največje pojavnosti jecljanja v predšolskem in zgodnjem šolskem
obdobju smo temu obdobju namenili večji poudarek. Zanimalo nas je tudi,
ali se prakse logopedov, ki delo opravljajo v različnih okoljih, razlikujejo ter
ali obstajajo razlike med praksami logopedov z manj in tistih z več delovne
dobe. V ta namen smo si postavili raziskovalni vprašanji:
1. Kakšna je strokovna praksa slovenskih logopedov na področju obrav-
nave jecljanja v otroštvu in kako ocenjujejo lastno kompetentnost za
obravnavo jecljanja?
2. Ali med praksami logopedov obstajajo razlike glede na delovno okolje
in glede na delovno dobo?
Metode
Da bi pridobili vpogled v prevladujoče prakse slovenskih logopedov na pod-
ročju obravnave jecljanja v otroštvu in zbrali podatke o samooceni kompe-
tentnosti na obravnavanem področju, je bila izvedena kvantitativna neeks-
perimentalna raziskava. Za namen raziskave glede na to, da je v Sloveniji 219
aktivnih logopedov, nismo oblikovali vzorca. Vse slovenske logopede smo
povabili k izpolnjevanju spletne ankete.
Populacija in vzorec
V anketiranju, ki je potekalo od 2. 7. do 17. 8. 2022, smo pridobili odgovore 88
logopedov, kar po podatkih Društva logopedov Slovenije (2020) predstavlja
40,18 aktivnih logopedov v Sloveniji. Delež logopedov, ki je podal odgo-
vore na različna vprašanja, variira med 46 in 88 (52,27 vzorca oz. 21,00
populacije in 100 vzorca oz. 40,18 populacije), saj so se tisti, ki niso imeli
izkušenj z obravnavami jecljanja, vzdržali odgovorov na določene postavke.
Delovna doba sodelujočih logopedov se je gibala med enim in 42 leti, v
71
