Page 72 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 72
eja Gačnik in Andreja Istenič
Osrednjeslovenska ,
Podravska
,
Obalno-kraška ,
Goriška
,
Gorenjska ,
Pomurska ,
Primorsko-notanjska ,
Savinjska ,
Jugovzhodna ,
,
Koroška ,
Posavska ,
Zasavska
Slika 1 Regijska pripadnost logopedov iz vzorca
povprečju so imeli 13,97 leta delovne dobe. Zaposleni so bili v različnih usta-
novah in svoje delo opravljali v različnih okoljih – 33 logopedov (37,5 ) v
šolskem okolju (šolah in vrtcih), 53 (60,2 ) v zdravstvenem, dva (2,3 ) pa
v drugem (izobraževanje logopedov ali študentsko delo). V vzorcu so bile za-
stopane vse statistične regije v Sloveniji (največ logopedov iz vzorca je priha-
jalo iz osrednjeslovenske regije – 21, iz obalno-kraške in podravske jih je bilo
po 13, iz goriške in gorenjske po osem, iz primorsko-notranjske in pomurske
po šest, iz savinjske in jugovzhodne Slovenije po štiri, iz koroške in posavske
regije po dva ter iz zasavske eden). Glede na pridobljene podatke lahko re-
čemo, da so delovne izkušnje logopedov zelo različne. Največ jih obravnava
manjše število ljudi z jecljanjem letno, sledijo logopedi, ki jecljanja ne obrav-
navajo. Podatki kažejo, da jih 25 jecljanja ne obravnava, 33 jih ima po nekaj
(1–3) primerov letno, 15 jih ima med štiri in deset primerov obravnave jeclja-
nja na letni ravni, več kot deset primerov pa ima le deset logopedov. Za pet
udeležencev nimamo podatka o številu letnih obravnav. Tudi podatki tujih
raziskav ugotavljajo relativno nizko število obravnav jecljanja na logopeda
(Tellis, Bressler in Emerick 2008 ).
Uporabljeni inštrumenti, zbiranje in obdelava podatkov
Spletna anketa je bila sestavljena iz demografskih vprašanj, vprašanj o la-
stni praksi obravnav jecljanja ter o samooceni kompetentnosti. Z name-
nom podrobnejše analize dejanskih praks slovenskih logopedov ter primer-
jave s praksami v tujini smo postavke povzeli po literaturi (Tellis, Bressler
in Emerick 2008; Briley 2018; Beita-Ell in Boyle 2020; Singer in Kelly 2021).
Postavke o vključevanju postopkov v lastno prakso (preglednica 1) so bile
oblikovane na podlagi sorodnih raziskav (Beita-Ell in Boyle 2020; Singer in
72
Osrednjeslovenska ,
Podravska
,
Obalno-kraška ,
Goriška
,
Gorenjska ,
Pomurska ,
Primorsko-notanjska ,
Savinjska ,
Jugovzhodna ,
,
Koroška ,
Posavska ,
Zasavska
Slika 1 Regijska pripadnost logopedov iz vzorca
povprečju so imeli 13,97 leta delovne dobe. Zaposleni so bili v različnih usta-
novah in svoje delo opravljali v različnih okoljih – 33 logopedov (37,5 ) v
šolskem okolju (šolah in vrtcih), 53 (60,2 ) v zdravstvenem, dva (2,3 ) pa
v drugem (izobraževanje logopedov ali študentsko delo). V vzorcu so bile za-
stopane vse statistične regije v Sloveniji (največ logopedov iz vzorca je priha-
jalo iz osrednjeslovenske regije – 21, iz obalno-kraške in podravske jih je bilo
po 13, iz goriške in gorenjske po osem, iz primorsko-notranjske in pomurske
po šest, iz savinjske in jugovzhodne Slovenije po štiri, iz koroške in posavske
regije po dva ter iz zasavske eden). Glede na pridobljene podatke lahko re-
čemo, da so delovne izkušnje logopedov zelo različne. Največ jih obravnava
manjše število ljudi z jecljanjem letno, sledijo logopedi, ki jecljanja ne obrav-
navajo. Podatki kažejo, da jih 25 jecljanja ne obravnava, 33 jih ima po nekaj
(1–3) primerov letno, 15 jih ima med štiri in deset primerov obravnave jeclja-
nja na letni ravni, več kot deset primerov pa ima le deset logopedov. Za pet
udeležencev nimamo podatka o številu letnih obravnav. Tudi podatki tujih
raziskav ugotavljajo relativno nizko število obravnav jecljanja na logopeda
(Tellis, Bressler in Emerick 2008 ).
Uporabljeni inštrumenti, zbiranje in obdelava podatkov
Spletna anketa je bila sestavljena iz demografskih vprašanj, vprašanj o la-
stni praksi obravnav jecljanja ter o samooceni kompetentnosti. Z name-
nom podrobnejše analize dejanskih praks slovenskih logopedov ter primer-
jave s praksami v tujini smo postavke povzeli po literaturi (Tellis, Bressler
in Emerick 2008; Briley 2018; Beita-Ell in Boyle 2020; Singer in Kelly 2021).
Postavke o vključevanju postopkov v lastno prakso (preglednica 1) so bile
oblikovane na podlagi sorodnih raziskav (Beita-Ell in Boyle 2020; Singer in
72
