Page 144 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 144

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            členom Zakona o pacientovih pravicah namreč stopnjo nujnosti določi
            zdravnik, ki pacienta napoti na zdravstveno storitev, in sicer na podla-
            gi uveljavljenih sodobnih medicinskih smernic, svoje strokovne presoje
            in v skladu z največjo koristjo pacienta, pri čemer se upošteva razumen
            čas. Deklica je torej prišla v ambulanto z napotnico za urgentno obravna-
            vo. Kako naj v tem primeru postopa klinični psiholog? Kot je navedeno v
            6. točki 14.b člena istega zakona, lahko izvajalec zdravstvene dejavnosti
            v treh dneh po njenem prejemu opravi triažo napotne listine. Če se sto-
            pnja nujnosti, navedena na napotni listini, in stopnja nujnosti, ki se ugo-
            tovi ob triaži, razlikujeta, velja stopnja nujnosti, ki se ugotovi ob triaži, o
            čemer za čakalni seznam pooblaščena oseba obvesti izdajatelja napotne
            listine in pacienta. Če se ob triaži ugotovi, da ni medicinske indikacije,
            se napotna listina v treh dneh vrne njenemu izdajatelju in se o tem obve-
            sti pacienta. Glede na navedeno sledi, da bi bil pravilen odziv psihologa v
            pričujočem primeru tak, da psiholog opravi triažo in ugotovi, ali deklica
            v danem trenutku nujno potrebuje obravnavo ali ne. Če je torej psiholog
            v našem primeru ocenil, da deklica kliničnopsihološke obravnave v da-
            nem trenutku ne potrebuje, lahko urgentno obravnavo v skladu z 12. čle-
            nom Zakona o pacientovih pravicah zavrne, o tem pa se obvesti dekličino
            izbrano pediatrinjo, ki je napotnico izdala, in dekličino mamo. V kolikor
            pa bi psiholog ob triažnem pregledu ocenil, da ni indikacije za obravna-
            vo deklice pri kliničnem psihologu, bi se napotnico vrnilo dekličini izbra-
            ni pediatrinji in se o tem obvestilo dekličino mamo. V navedenem prime-
            ru deklica ni bila ogrožena, njeno ocenjeno stanje ni zahtevalo takojšnje
            obravnave pri psihologu, se je pa prepoznavalo, da ima stisko ob obisko-
            vanju šole in bi bila torej smiselna vključitev v redno obravnavo pri psi-
            hologu. Psiholog je torej ob triažnem pregledu ugotovil, da se stopnja nuj-
            nosti na napotnici in stopnja nujnosti, ugotovljena ob triaži, razlikujeta,
            in tako je bila spremenjena stopnja nujnosti na napotnici. Pooblaščena
            oseba za čakalni seznam je o tem obvestila dekličino izbrano pediatrinjo
            in dekličino mamo ter jima pojasnila, da ob triažnem pregledu niso bile
            prepoznane indikacije za urgentno obravnavo in da je treba počakati na
            reden termin za obravnavo pri kliničnem psihologu.
                 Na koncu pojasnimo še situacijo, v kateri se je znašel klinični psi-
            holog, ko ga je poklicala dekličina mama in mu očitala, da je kršil člen
            o varovanju osebnih podatkov, ker se je pogovarjal z izbrano pediatri-
            njo in izdal določene informacije o otroku. Zakon o pacientovih pravicah
            opredeljuje pravico do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov,
            iz katere izhaja, da morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti pri izvajanju


            142
   139   140   141   142   143   144   145   146   147   148   149