Page 601 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 601

IV.5 ∙ etika v superviziji psihologov

                 ob mentorirankinem spremljanju mentoričinega dela, je tekel
                 proces vzajemnega spoznavanja, ki je njun odnos poglobil, med
                 njima sta se vzpostavila še večje zaupanje in občutek varnosti,
                 kar je ključno za kakovosten proces učenja. Navedeno je vpliva-
                 lo na dajanje kakovostnih povratnih informacij, zaradi odnosa
                 zaupanja sta lažje podali kritične odzive, ki so bili pri obeh tudi
                 sprejeti. Opazovanje mentoriranke pri delu je mentorici prines-
                 lo neposreden vpogled v način mentorirankinega delovanja, kar
                 ji je olajšalo proces ocenjevanja razvoja pričakovanih kompetenc
                 in oblikovanja zaključne povratne informacije. Mentoriranka je
                 z željo po izboljšanju veščin in potrditvi ustreznosti svojega dela
                 pridobila informacije, ki so ji predstavljale pomembno vodilo
                 za naprej. Opazovanje mentorice pa ni bila učna situacija le za
                 mentoriranko, temveč tudi za mentorico. Pridobila je odziv na
                 izvajanje nalog, ki z leti lahko postanejo rutinske in morda ne
                 sledijo več toku sodobnih spoznanj. Tovrstno ogledalo strokov-
                 njaka pomakne iz cone udobja, spodbudi k večjemu zavedanju
                 sebe in izbiri morebitnih sprememb.


                 V mentorskem odnosu je mentor tisti, ki ima že v izhodišču večjo
            moč. Zavestno in primerno ravnanje z njo je pomembno, da lahko men-
            tor ustvari okolje, v katerem med njim in mentorirancem pride do kako-
            vostnega stika ter odnosa. Mentor je tisti, ki nameni prostor in spodbudo
            k razmišljanju, mentoriranca sproti vabi v dialog in ga aktivno vključu-
            je v proces. Mentorski odnos se vzpostavlja in gradi z namenom, da v de-
            lovnem procesu oba, tako mentoriranec kot tudi mentor, pridobita nova
            znanja, veščine in izkušnje ter s tem izboljšujeta lastno prakso. V odnos
            pogosto vstopata z različnimi izhodišči, pričakovanji o samem procesu,
            odnosu in ciljih mentoriranja. Situacije v našem življenju, prav tako tudi
            odnosi znotraj strokovnih krogov, v katerih delujemo, pogosto kažejo sli-
            ko, da je mentor tisti, ki ve, predaja znanja in izkušnje, je običajno sta-
            rejši in avtoriteta sam po sebi. Mentoriranec si želi občutkov sprejetosti
            in pomembnosti, ki okrepita mentorski odnos. Dober mentorski odnos,
            ki temelji na vzajemnosti, lahko za oba predstavlja veliko pridobitev na
            strokovnem in osebnem področju. Vendar je za doseganje takšnega od-
            nosa pomembno tudi, da mentor vanj ne vstopa s pozicije (pre)moči, tem-
            več na način, ki podpira samostojno razmišljanje, varno raziskovanje in


                                                                              599
   596   597   598   599   600   601   602   603   604   605   606