Page 599 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

IV.5 ∙ etika v superviziji psihologov

supervizija« je po Casementu (1985; 1990) način, na katerega se vidiki su-
pervizorskega procesa ter odnosa ponotranjijo in nato integrirajo ter olaj-
šajo pogled nazaj, predvidevanje in vpogled v proces svetovanja ter izva-
janja drugih strokovnih nalog. »Notranji supervizor« predstavlja miselne
prostore za samorefleksijo, raziskovanje in spremljanje. Pomembno je, da
ob tem tako mentor kot mentoriranec skozi proces mentoriranja razvija-
ta ter ohranjata ljubečo (samo)podporo za strokovno in etično odgovorno
ravnanje ter sočutnost do lastne ranljivosti in zmotljivosti.
Eden od pomembnih etičnih vidikov supervizije mentoriranja je tudi
izoblikovanje mentorja kot etičnega vzornika (Hawkins in Shohet, 2012).
Slednje kakovostno omogočamo tudi s pripravljenostjo mentorja, da je
viden in opazovan, ter s podajanjem kakovostne vzajemne povratne in-
formacije, kar je umetnost in veščina, ki jo mentor pridobi s prakso (Fre-
eman, 1985, v Gilbert in Evans, 2000). Mentoriranec lahko skozi kritično
refleksijo mentorjevega dela izostri prepoznavanje in ubesedenje svojih
opažanj, tudi glede etičnih odstopanj ali tveganj v procesu delovanja pri
mentorju ter s tem posredno tudi pri sebi. Vzajemna povratna informa-
cija v mentorskem odnosu podpre razvoj primarnih in usposobitvenih
kompetenc mentoriranca ter hkrati ohranja budno pozornost na lastno
razmišljanje, čustvovanje in kakovost delovanja.

Kako lahko ravnamo?
Mentorski dogovor med obema udeleženima, ki ga sklenemo na enem
prvih mentorskih srečanj, močno prispeva h kakovosti delovnega dogo-
vora in sodelovanja. Sprotno vrednotenje procesa dela omogoča kakovo-
stno uravnavanje tako odnosne kot vsebinske ravni delovanja, skladno s
potrebami obeh vpletenih pa cilje posodabljamo. Tovrsten način sodelo-
vanja v mentorskem odnosu odpira razmišljanja o poteku procesa učenja,
o odnosu, ki ga želimo razvijati, o tem, kako želimo delovati, kakšne so
vloge in odgovornosti vsakega udeleženega posebej, kako bi si želeli, da
se v tem procesu počutimo, kaj drug od drugega potrebujemo. Eden od te-
meljnih ciljev mentoriranja je, da mentoriranec dobi povratne informa-
cije o svojem delu, da se izpopolnjuje ter gradi svojo strokovnost, oseb-
nost in poklicno integriteto ter etično zrelost. Carroll in de Haan (2012, v
Hawkins in Shohet, 2012, str. 134) etično zrelost opredelita kot »imeti re-
flektivno, racionalno, čustveno in intuitivno sposobnost, da se strokov-
njak odloči, katera dejanja so pravilna ali napačna, dobra in boljša, imeti
odpornost in pogum za izvajanje teh odločitev, biti odgovoren za etičnost

597