Page 600 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 600

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            sprejete odločitve (javno ali zasebno) ter biti zmožen učiti se iz izkušenj
            in z njimi živeti«.

                 Pri sklepanju mentorskega dogovora naj mentor spodbudi pogo-
                 vor o pričakovanjih obeh vključenih v odnos. V navedeni situa-
                 ciji je mentorica mentoriranko spodbudila k temu, da sta obli-
                 kovali dogovor o sprotnih povratnih informacijah druga drugi,
                 tudi odzivih mentoriranke mentorici. Mentorica je izpostavila,
                 da so pomembne tudi občutljive in neprijetne povratne infor-
                 macije oz. negativna kritika. Ob tem je posebej poudarila, da ji
                 je zelo dragoceno, da si povratne informacije povesta iskreno,
                 odkrito.

                 Hawkins in Shohet (2012) navajata, da je dajanje povratnih informa-
            cij centralna komponenta dobre supervizije. Naloga postane zahtevnej-
            ša, ko je prisotna tudi ocenjevalna vloga supervizorja. Vsako ocenjevanje
            lahko vzbudi neprijetne občutke. Avtorja pravita, da naj bi bili sposob-
            ni o tem tudi govoriti, kar kaže na zrelost, iz katere pridobita obe stra-
            ni. Najboljša praksa je, da smo jasni glede procesa in kriterijev ocenjeva-
            nja že na samem začetku mentorskega odnosa, že v okviru mentorskega
            dogovora. Negativna povratna informacija je občasno nujen in za nekate-
            re težek del procesa učenja, kar lahko predstavlja zahtevno nalogo tudi za
            mentorja, še posebej ob pomanjkanju primerne distance. Težava bo lah-
            ko manjša ob kakovostnem odnosu in ob upoštevanju kriterijev deljenja
            povratne informacije, ki naj bo jasna, osebna (izraža naj pogled mentorja,
            ta pa naj bo prepričan vanjo), redna in sprotna, uravnotežena tudi s pozi-
            tivnimi informacijami, ne le z negativnimi, in raje specifična kot splošna
            (Hawkins in Shohet 2012).


                 Mentoriranka je na povabilo, da se izrazi, izpostavila željo, da bi
                 lahko vsaj enkrat v času supervizirane prakse spremljala men-
                 torico skozi celoten delovni dan, in obratno je tudi mentorica
                 izrazila željo, da bi lahko ves dan spremljala delo mentoriran-
                 ke v njenem delovnem okolju. Po spremljanju si je mentoriran-
                 ka želela pridobiti povratne informacije, le-te si je želela prido-
                 biti tudi mentorica. Želji sta zapisali v mentorski sporazum in
                 ju kasneje v praksi uresničili z izmeničnima celodnevnima obi-
                 skoma ter vzajemno poglobljeno refleksijo izkušnje. Ob mento-
                 ričinem spremljanju mentoriranke pri njenem delu in obratno,


            598
   595   596   597   598   599   600   601   602   603   604   605