Page 19 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Kvalitativna vsebinska analiza

novali tudi kvalitativna analiza na osnovi kodiranja, saj kodiranje predstavlja
osnovo kvalitativne vsebinske analize. Ali kot so zapisali (Charmaz, 2006), ko-
diranje je prvi korak pri preseganju zapisanih konkretnih izjav udeležencev
raziskave v analitični interpretaciji.
Po drugi strani pa kodiranje predstavlja drugi korak v procesu kvalitativne
vsebinske analize. Če izhajamo iz Saldane (2013), navaja, da je, ko razmišljamo
o odlomkupodatkov,dabi dešifrirali pomen odlomka,to procesdekodiranja.
Ko pa temu odlomku podatkov določimo njegovo ustrezno kodo in jo ozna-
čimo z besedo, takrat šele kodiramo.
Navajamo nekaj pojmov, ki se uporabljajo v okviru kvalitativne vsebinske
analize.

Kodirna enota
Kodirna enota navadno predstavlja del besedila. Kako obsežna je, ni dolo-
čeno. Navadno se v začetkih kodiranja glede na obseg gradiva oz. bese-
dila odločimo, ali bo kodirna enota predstavljala eno poved, en odstavek
ali morda tudi celotno besedilo.

Koda
Koda je oblikovana iz kodirne enote oz. slednji pripišemo kodo, ki kodirno
enoto najbolje predstavlja in povzema. Lahko bi rekli, da je koda beseda ali
besedna zveza, ki zaobjema bistvo vsebine kodirne enote.
Kot navaja tudi Saldana (2016), je koda v kvalitativnem raziskovanju najpo-
gosteje beseda ali kratka besedna zveza, ki za določen del (kodirna enota)
jezikovnih ali vizualnih podatkov, ki smo jih ubesedili, zajame bistvo in/ali
evokativni atribut (angl. evocative attribute), ki bi ga lahko opisali kot značil-
nost ali lastnost obujanja močnih čustev in spominov.
Podatki, ki jih kodiramo, so npr. prepisi intervjujev, zapiski s terenskih opa-
zovanj udeležencev ali raziskovalca/-ev, podatki iz revij, različnih drugih do-
kumentov, odprtih anketnih odgovorov, risb, artefaktov, fotografij, videopo-
snetkov, spletnih strani, e-pošte, znanstvene in poljudne literature itd.
Saldana (2016) dodaja, da kodiranje ne predstavlja natančnega, enega in
edinega načina, ampak gre predvsem za interpretativno dejanje, pri čemer
se moramo zavedati, da lahko koda včasih podatke le povzema ali zgosti, kar
pomeni, da ni nujno, da vedno zmanjša njihov obseg.
Za izvedbo kodiranja je pomembno, da besedilo razčlenimo na enote (ko-
dirne enote), saj bomo le tako vedeli, kateri del besedila je bil kodiran z do-
ločeno kodo. Mesec (1998) predlaga, da podčrtane dele besedila, ki smo ga
kodirali, tudi oštevilčimo z zaporednimi številkami, da lahko v nadaljevanju

19