Page 20 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Urejanje podatkov in kvalitativna obdelava podatkov

pripisano kodo nedvoumno povežemo z določenimdelombesedila.Takorak
je pomemben, saj če določena koda ni povezana z določenim delom bese-
dila, potem je ne »ozemljimo« in »obvisi« oz. je lahko neupravičena.
Osredotočenost na kodiranje zagotavlja strukturo in globino analitičnega
procesa. Kodiranje ne sme biti »le« mehanski proces, ki išče posebnosti v po-
datkih. Pomembno je, da ostanemo občutljivi na podatke in njihov kontekst
ter na svojo vlogo raziskovalca pri zbiranju empiričnega gradiva. Ukvarjanje
s kodiranjem in dokumentiranje procesa kodiranja raziskovalcu omogoča,
da za druge in za sebe zagotovi preglednost kvalitativne vsebinske analize
v zvezi s tem, kako se oblikovani koncepti odražajo v zbranem empiričnem
gradivu (Linneberg in Korsgaard, 2019).
V krajših besedilih je oblikovana koda navadno unikatna, torej le enkrat
uporabljena, pri kodiranju obsežnejšega gradiva pa se uporaba istih kod za
različne kodirne enote večkrat ponovi. Ponavljanje istih kod je tudi eden od
primarnih ciljev kodiranja, namreč da prepoznamo ponavljajoče se vzorce
in zanje uporabimo isto kodo. Tudi nasičenost posamezne kode predstavlja
njeno vrednost in njen pomen ter daje poudarek pri interpretaciji (Saldana,
2013).
Raziskovalci se tudi sprašujejo, kaj vse je treba kodirati in kako vedeti, kaj je
pomembnoinnujnokodiratiterkajselahkoopusti.Navprašanjenienegasa-
mega odgovora. Zagotovo je čas, ki ga namenimo kvalitativni vsebinski ana-
lizi, tisti, ki nam bo prinesel izkušnje in občutek, kaj kodirati. Saldana (2013)
na osnovi lastnih izkušenj predlaga, da naj raziskovalci začetniki raje kodirajo
vse. Sčasoma bodo sposobni razbrati, da se pri kodiranju predvsem osredo-
točimonadejavnostiudeležencev,njihovezaznave,oprijemljivedokumente,
beležke in npr. na dnevnik raziskovalca ter na terenske opombe slednjega.⁷
S pomočjo kodiranja se raziskovalec tudi odloča o nadaljnjem poteku zbi-
ranja podatkov, o tem, katere podatke bi bilo še vredno zbrati, katere tehnike
še uporabiti in kako bo podatke analiziral (Vogrinc, 2008).

Podkategorije, kategorije, jedrna kategorija
Z združevanjem kod, ki imajo podobne značilnosti, oblikujemo kategorije oz.
podkategorije. Podkategorija tako predstavlja nadpomenko sorodnim ko-
dam. Podkategorije, nekateri jih imenujejo tudi pojmi,⁸ predstavljajo pove-
zave med kodami. Ni pa nujno, da se vedno oblikujejo. Navadno jih obliku-

⁷ Saldana (2013) omenja tudi preliminarno kodo, ki je najprej oblikovana in se kasneje z več po-
dobnimi preliminarnimi kodami dopolni v eno samo kodo.
⁸ V domači literaturi lahko v postopku kodiranja zasledimo tudi izraz pojem (Štemberger, 2020).

20