Page 22 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Urejanje podatkov in kvalitativna obdelava podatkov

kodiranja. Kvalitativno raziskovanje zahteva pozornost na jezik in refleksijo
nastajajočih vzorcev, pomenov izkušenj ter pogledov udeležencev. Zato pri
kodiranju poteka več ciklov kodiranja, ki predstavljajo iskanje najustreznej-
šega oz. veljavnega kodiranja, ki bo najbolj odražalo podatke. Večkratno ko-
diranje nam prinaša drugačno in urejenejšo perspektivo o zbranih podatkov.
V drugem ciklu (lahko je tudi več ponavljajočih se ciklov) lahko uporabimo
enak način kodiranja kot v prvem, a bo analizirano gradivo vseeno bolj do-
delano. Med ponovnim kodiranjem lahko pričakujemo, da bodo naše kode
in kategorije postale bolj izpopolnjene.
Nekatere naše kode prvega cikla bodo lahko pozneje vključene v druge
kode, preimenovane ali pa v celoti izpuščene. Ko napredujemo v smeri ko-
diranja drugega cikla, lahko pride do preureditve in prerazvrstitve kodiranih
podatkov v različne ter celo nove kategorije, kar je popolnoma normalen po-
tek (Saldana, 2013).
Dejali smo, da iz kod oblikujemo kategorijo.¹⁰ Če je teh kategorij več, se ka-
tegorija preimenuje v podkategorijo in nad sabo pridobi novo kategorijo.¹¹
Shema (slika 1.3) prikazuje poudarjene puščice v smeri oblikovanja jedrne ka-
tegorije. Na njej so izrisane tudi manjše puščice v nasprotni smeri, ki označu-
jejo, da se pri kvalitativnem raziskovanju vseskozi vračamo na prejšnje cikle
kodiranja.
Kode so lahko bolj ali manj abstraktne. Imena za kode in kategorije lahko
jemljemo iz dveh virov, tj. iz zdravorazumskega skladišča pojmov ali iz skla-
dišča teoretičnih pojmov, ki so vzeti iz določene teorije. Sam postopek pa je
različen in odvisen od tega, ali želimo z raziskavo preveriti določeno teorijo
alipajoželimooblikovati (Mesec, 1998).
Kot kažeta preglednici 1.3 in 1.4, se lahko odločimo za eno ali drugo poime-
novanje in zaporedje. Namesto »podkategorije« bi lahko napisali tudi »kate-
gorija« in posledično namesto »kategorija« »jedrna kategorija«. Za podkrepi-
tev kod lahko uporabimo preglednico 1.5.
Preglednica predstavlja povzetek kvalitativne vsebinske analize podatkov.
Lahko bi povzeli, da je za kvalitativno vsebinsko analizo značilno, da jo upo-
rabimo, ko kombiniramo induktivni in deduktivni pristop ter ko ne sledimo
posebej predpisanemu postopku kodiranja, ampak se sami, glede na zbrano
gradivo, odločimo o poteku analize.

¹⁰ V domači literaturi lahko zasledimo tudi kategorije nižjega in višjega reda oz. kategorije prvega
in drugega reda (Kordeš in Smrdu, 2015; Mesec, 1998).
¹¹ Kot navaja tudi Saldana (2013), nekatere kategorije lahko vsebujejo skupine kodiranih podat-
kov, ki si zaslužijo nadaljnje izpopolnjevanje in ločeno obravnavo v podkategorijah. Podobno
velja tudi za kode, ki se lahko oblikujejo v podkode.

22