Page 21 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Kvalitativna vsebinska analiza

Podkate- Jedrna
Koda Kategorija
gorija kategorija
Slika 1.3 Potek kodiranja

jemo, ko imamo večjo količino gradiva in potrebujemo dodatno raven klasi-
fikacije ali razčlembe.
V tuji literaturi v glavnem srečamo naslednje klasifikacije: koda, katego-
rija in jedrna kategorija (npr. Corbin in Strauss (1990), Saldana (2013)). Neka-
teri pa omenjajo tudi podkode (Osborne O’Hagan in O’Connor, 2015; Saldana,
2016) oz. podkategorije (Charmaz, 2006; Giles idr., 2016; Mesec, 1998).⁹ Name-
sto podkategorij lahko oblikujemo samo kategorije, ki povzemajo sorodne
kode.
Kategoriji določimo pomen tako, da ob njej navedemo vse kode, ki vanjo
sodijo. S pomočjo zbranega gradiva, iz katerega so bile oblikovane kode, pa
jo poskušamo opisati (Vogrinc, 2008). Z izvedbo kategorizacije želimo kode
umestiti in jim določiti pripadnost v skupini, kar dosežemo z oblikovanjem
kategorij.
V zaključku celotne analize oblikujemo jedrno kategorijo, ki povzema in
sintetiziraoblikovanekategorije.Zanjeno oblikovanjestapotrebnačasin ve-
liko kodiranja ter analize, s čimer preverimo njeno nasičenost in ustreznost.
Merilo za določitev jedrne kategorije je, da povzema čim več drugih katego-
rij in njihovih lastnosti ter da predstavlja velik del podatkov (npr. dogodkov,
občutkov), ki jih želimo opisati.
Jedrna kategorija je navadno v podatkih vseskozi prisotna in med analizo
postajavsestabilnejšatervednoboljpovezanazostalimikodami/kategorijami.
Tako se smiselno in preprosto povezuje z ostalimi kategorijami, kar ji prinaša
pomembnost in posebno pojasnjevalno moč v prikazu podatkov (Holton,
2010).
Slika 1.3 predstavlja primer poteka izvedbe procesa kodiranja. Ni nujno, da
se v celoti držimo predlaganega zaporedja; predvsem podkategorija je tista,
ki je pogosto ne oblikujemo. Glede na gradivo, predvsem glede na njegovo
obsežnost, bomo v procesu kodiranja sami presodili, koliko stopenjsko oz.
kako razčlenjeno in nato sintetizirano bo naše kodiranje.
Redkokdo že v sklopu prvega kodiranja dobi pravo oz. dokončno verzijo

⁹ Več o različnih poimenovanjih v okviru kodiranja je navedeno tudi v poglavju »Utemeljena te-
orija«.

21