Page 25 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Kvalitativna vsebinska analiza

in da se omogoči razvoj ter spreminjanje šifranta na podlagi informacij, pri-
dobljenih med analizo podatkov. Uporaba šifranta je še posebej koristna za
področja, kjer prevladujejo kvantitativne raziskave in je potreben bolj struk-
turiran pristop h kvalitativnim raziskavam.
Ena glavnih značilnosti kvalitativne vsebinske analize se kaže v fleksibilno-
sti, ki jo ponuja pri analiziranju gradiva. Fleksibilnost se npr. izraža v številu
kod in kategorij, ki ni točno določeno. Kljub temu pa nekateri avtorji pre-
dlagajo določen razpon kod. Susanne Friese (2012, v Saldana, 2013) predlaga
uporabo 120–300 kod, Marilyn Lichtman (2010, v Saldana, 2013) pa 80–100
kod, razporejenih v 15–20 kategorij ipd. Naš predlog je omejitev na pet kod
na eno kategorijo oz. na pet kategorij na eno jedrno kategorijo, ker katego-
rija z npr. 15 kodami raziskovalcu in bralcu težko predstavlja preglednost ter
strukturiranost, kar je eden izmed namenov kodiranja, in lahko deluje ravno
nasprotno. Hkrati pa bi poudarili, da naj predlagano število kod in kategorij
raziskovalcu ne predstavlja omejitev, ampak naj bo le vodilo. Skupno število
vseh kod znotraj ene raziskave naj ne presega 100 (v mislih imamo dokončno
oblikovane kode, ki so vidne tudi v poročilu o raziskavi).
Prednost kodiranjavidimo tudi vstrukturiranosti in sistematičnosti.Kot na-
vajata Mai S. Linneberg in Korsgaard (2019), kvalitativno empirično razisko-
vanje pogosto traja daljše časovno obdobje, med katerim lahko spomin na
proces zbiranja podatkov zbledi. Dostop do podatkov in proces zbiranja po-
datkov pa sta tudi pomembna sestavna dela analize podatkov.
Kodiranje razvrsti podatke v označene dele, podobno, kot so mape v na-
šem računalniku. To omogoča hitrejši dostop do njih, raziskovalcu pa lahko
tudi nov vpogled vanje. Lažje je tudi sodelovanje z drugimi raziskovalci, ki
lahko tudi uporabljajo iste podatke.
Omenili smo že, da za kvalitativno vsebinsko analizo ni posebnega pravila.
Sledimo pa smernicam, da številne besede v besedilu razvrščamo v veliko
manjše število vsebinskih kategorij. Pri tem lahko uporabimo deduktivni, in-
duktivni ali kombinirani način. Kateri način oz. pristop bo izbran za obdelavo
gradiva, je odvisno predvsem od tega, kakšen je naš namen in ali o obravna-
vani temi že obstaja teorija ali raziskava ali pa jo želimo oblikovati oz. izve-
sti sami. Sicer pa naj bi v kvalitativnem raziskovanju predstavljali teme, ki so
nove, še neraziskane, kar pomeni, da naj bi bolj uporabljali induktivni način
obdelave kvalitativnih podatkov.

in nato posebnih primerov (npr. številk vrstic), v katerih je bila koda najdena v besedilih. Obli-
kovan šifrant je zlasti koristen, ko več raziskovalcev kodira podatke iz različnih besedil. Šifrant
se lahko razvija in spreminja med raziskavo, ki temelji na natančni analizi podatkov, tudi če
raziskovalci ne gledajo s perspektive nastajajoče kode.

25