Page 27 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Kvalitativna vsebinska analiza

Dolo- Teo- Teor. Nadalj-
čitev retično obliko- Obliko-
gradiva, opre- vana nje kodi- Revizija vanje
ki bo deljene pravila ranje kod kate-
anali- kate- kodi- podat- gorij
kov
zirano gorije ranja
Slika 1.5 Deduktivni pristop kvalitativne vsebinske analize (prirejeno po Cho in Lee (2014))

– konvencionalno vsebinsko analizo;
– usmerjeno vsebinsko analizo in
– sumativno vsebinsko analizo.

Ključne razlike med njimi so v oblikovanju začetnih kod, ki izhajajo iz in-
duktivnega ali/in deduktivnega pristopa.
Pri konvencionalni vsebinski analizi izhajamo iz podatkov. Raziskovalec
lahko s tem pristopom običajno pridobi boljše razumevanje raziskovanega
pojava. Lahko bi rekli, da ta način temelji na induktivnem pristopu.
Pri usmerjeni vsebinski analizi raziskovalec uporabi obstoječo teorijo ali
predhodne raziskave, da razvije začetno shemo kodiranja, preden začne ana-
lizirati podatke. Ko analiza poteka, se razvijejo dodatne kode, začetna shema
kodiranja pa se revidira in izboljša. Temu bi lahko rekli deduktivni pristop.
Raziskovalci, ki uporabljajo usmerjeno vsebinsko analizo, lahko učinkovito
razširijo ali izboljšajo teorijo, ki jim je izhodišče.
Pri sumativni vsebinski analizi pa se besedilo, namesto da bi podatke ana-
lizirali kot celoto, pogosto obravnava kot posamezne besede ali v povezavi
z določeno vsebino. Analiza vzorcev vodi do interpretacije kontekstualnega
pomena določenih pojmov ali vsebin, ki izhajajo iz zanimanja raziskovalcev
in pregleda literature. Sumativna vsebinska analiza temelji na kombiniranem
pristopu (tj. kombiniranju induktivnega in deduktivnega pristopa).
Pri branju literature o kodiranju zato zasledimo različne načine kodiranja,
za katere se raziskovalci sami odločijo in presodijo, kateri način je zanje naj-
primernejši glede na zbrano gradivo in stopnjo kodiranja.
Saldana (2013) opisuje nekaj načinov kodiranja,¹⁴ ki jih loči glede na prvi ali
drugi cikel kodiranja. Prvi cikel dodatno razdeli na šest podskupin metod:

1. slovnične metode, npr. kodiranje atributov (angl. attribute coding),
2. književne in jezikovne metode: kodiranje pripovedi (angl. narrative co-
ding),

¹⁴ Navajamo le nekaj načinov kodiranja iz vsakega cikla.

27