Page 28 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Urejanje podatkov in kvalitativna obdelava podatkov

3. elementarne metode, npr. neposredno kodiranje (angl. in vivo coding),
4. raziskovalne metode, npr. celostno kodiranje (angl. holistic coding),
5. afektivne metode, npr. kodiranje čustev (angl. emotions coding),
6. proceduralne metode, npr. kodiranje vzročne zveze (angl. causationco-
ding).

Drugi cikel kodiranja pa zajemajo metode, kot so: kodiranje vzorcev, osre-
dotočeno kodiranje, osno kodiranje, teoretično kodiranje, izpopolnjeno ko-
diranje in longitudinalno kodiranje. Nekatere izmed navedenih metod bomo
zasledili v nadaljevanju, pri opisu utemeljene teorije (Saldana, 2013).
Kordeš idr. (2012) omenjajo hitro kodiranje. Pri njem preskočimo začetne
korake klasične kvalitativne vsebinske analize. Namesto določanja enot ko-
diranja nadaljujemo z odprtim kodiranjem in se počasi prebijemo do nadre-
dnih pojmov (kategorij). Najprej določimo kategorije, za katere presodimo,
da so pomembne za našo raziskavo. Analiza tako izhaja iz oblikovanih kate-
gorij. Avtorji omenjajo, da je ta postopek določanja kategorij mogoče začeti
že med samim intervjujem. Ne glede na različne vrste in pristope v kvalita-
tivni vsebinski analizi je skupno, da se v glavnem ne osredotoča na iskanje
odnosov med kategorijami ali na izgradnjo teorije, kar je značilno predvsem
za (v nadaljevanju predstavljeno) utemeljeno teorijo, ampak se bolj usmerja
v pridobivanje kategorij iz podatkov (Cho in Lee, 2014).
Kot pravi Morgan (b.l.b), postopki analiziranja v kvalitativni vsebinski ana-
lizi niso tako natančno opredeljeni kot pri utemeljeni teoriji. Ji Young Cho in
Eun Hee Lee (2014) podrobno opišeta razlike med kvalitativno vsebinsko ana-
lizo in utemeljeno teorijo ter poudarita, da postopek kvalitativne vsebinske
analize v literaturi ni dobro pojasnjen, kar ni presenetljivo, saj njena fleksibil-
nost in svoboda pri analiziranju izpodbijata možnost njene natančne poja-
snitve.
Opis kvalitativne vsebinske analize zaključujemo z ugotovitvijo Kordeša
idr. (2012), da se kompleksnost teoretske slike veča glede na prostost, ki jo
imajo raziskovalci pri kodiranju. Morgan (b.l.b) pa je zapisal, da je težko do-
ločiti, kaj kvalitativna vsebinska analiza je in kaj ni oz. kaj utemeljena teo-
rija je in kaj ni. Meja pri določanju je precej nejasna. So pa določeni ele-
menti, ki so jasni in kažejo razlike med kategorijama. Pri utemeljeni teoriji (ne
glede na različico oz. gradnika utemeljene teorije) je skupno, da ne smemo
začeti s predhodnimi teoretičnimi predpostavkami in da moramo teorijo
graditi iz svojih stalnih opazovanj.¹⁵ Kvalitativna vsebinska analiza se pogo-

¹⁵ Več o utemeljeni teoriji predstavljamo v nadaljevanju.

28