Page 29 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Tematska analiza

sto prepleta tudi s tematsko analizo, ki je prav tako predstavljena v nada-
ljevanju.

Tematska analiza
Tematska analiza je ena izmed metod obdelave kvalitativnih podatkov, ki
vključuje branje zbranega gradiva (kot so prepisi intervjujev ali prepisi in-
tervjujev fokusnih skupin ipd.) in prepoznavanje pomena vzorcev glede na
celotno zbrano gradivo (Braun in Clarke, 2006).
Tematskaanalizajeučinkovita,ahkrati prilagodljivametodaobdelavekva-
litativnih podatkov, saj njena uporaba ni vezana na določeno epistemološko
stališče ali teoretično področje (Maguire in Delahur, 2017). Primerna je pred-
vsem za razumevanje izkušenj, misli ali vedenja udeležencev.
V okviru tematske analize oblikujemo teme. Teme so aktivno oblikovani
pomeni, ki izhajajo iz zbranega gradiva in odgovarjajo na raziskovalna vpra-
šanja ter niso primerljivi s kodami in kategorizacijo, ki nastajajo npr. pri kva-
litativni vsebinski analizi (Kiger in Varpio, 2020). Podobno pojasnjujeta tudi
Sharron F. Rallis in Gretchen Rossman (2003), ki pravita, da moramo o kate-
goriji razmišljati kot o besedi ali frazi, ki opisuje nek del naših podatkov, ki je
ekspliciten, medtem ko je tema fraza ali stavek, ki opisuje subtilnejše in bolj
prikrite procese. Saldana (2013) še dodaja, da je tema rezultat kodiranja, ka-
tegorizacije in analitične refleksije ter ni nekaj, ki je samo po sebi kodirano.
Torej, teme niso kode pa tudi ne kategorije, vendar pa lahko izhajajo iz njih.
Tema zajema nekaj pomembnega o podatkih v povezavi z raziskovalnim
vprašanjem in predstavlja pomen in/ali določeno stopnjo nasičenosti¹⁶ zno-
traj zbranega gradiva. Ni pravila, koliko nasičena oz. koliko podatkov v gra-
divu se mora naslanjati na temo, da jo lahko štejemo kot temo. Zato ne drži,
da bi bila določena postavka, če bi bila prisotna v 50 zbranega gradiva,
tema, če pa bi bila prisotna le v 47, pa ne bi bila. Prav tako ne velja, da je
tema le nekaj, čemur veliko podatkovnih postavk posveča veliko pozornosti
in ne stavka ali dveh. Temi je lahko v nekaterih gradivih dodeljeno precej pro-
stora,vdrugihpamaloalinič,alipasepojavivrelativnomajhnemnaborupo-
datkov. Zato je za določitev, kaj je tema, potrebna presoja raziskovalca (Braun
in Clarke, 2006). Kaj je tema, torej ni odvisno od pogosti pojavljanja vsebine v
besedilu, temveč od pomembnosti, ki jo tema predstavlja za celotno zbrano
gradivo v povezavi z zastavljenim raziskovalnim vprašanjem.
Obstaja več splošnih pristopov k tematski analizi. Pristop, ki ga izberemo,
je odvisen od tega, kaj je najprimernejše za naš raziskovalni načrt. Možno je

¹⁶ Kako pogosto se tema pojavlja v zbranem gradivu.

29