Page 150 - Homo senescens II: izbrane teme

Ana Vogrinčič Čepič

Sodelujoči so tako tudi manj pod pritiskom in prej jih prepričam, da je njihov
prispevek enako dragocen, ne glede na to, kaj berejo. Ko jih tako prosim, da
s seboj, če je le mogoče, prinesejo izbor petih knjig ali pa vsaj seznam z na-
slovi, tega ne počnem zato, da bi imeli kompleksno literarnokritično debato,
pač pa, da bi ob konkretni materialnosti izbranih del moje sogovornice lažje
osvežile svoj spomin, občutke, podrobnosti o okoliščinah in procesu branja,
sploh ker so s posvetili, podčrtanimi odlomki in sledovi obrabe knjige včasih
zgovorne same po sebi.
Tematske iztočnice ostajajo iste tudi v skupinskem bralnem intervjuju, raz-
lika je predvsem v organizaciji pogovora, ker je treba paziti, da vsi pridejo
do besede in da kateri od sodelujočih ne dominira na način, da bi mu ostali
samo sledili oz. mu prikimavali. Ampak v resnici je zaradi večglasja in ad hoc
možnosti primerjav bralnih navad motivacija za samorefleksijo še večja. Za
udeležence je zanimivo slišati, kako berejo njihovi kolegi, saj se o tem veči-
noma ne pogovarjajo, in pogosto odkrijejo veliko novih pristopov, s tem pa
na malo drugačen način spoznavajo drug drugega in tudi samega sebe. V na-
daljevanju opisan pristop bralnih pogovorov navezujem na načelo narativne
metode in narativnega učenja v kontekstu skupinske interakcije.

Biografski narativni pristopi in skupinsko učenje in situ
Sodobna andragogika kot enega ključnih, a še vedno precej spregledanih in
zato premalo izkoriščenih načinov medosebnega učenja izpostavlja t.i. nara-
tivno učenje, predvsem v povezavi z biografskim učenjem in didaktiko spo-
minjanja (Ličen 2021, 120). Oboje sodi v kontekst učenja v vsakdanjem življe-
nju oz. učenja in situ. V središču take interakcije je nekogaršnje pripovedova-
nje o sebi skozi spominjanje in pogosto na način fabulizacije. Takšno upove-
dovanje ima performativno moč, ker ni le pasivno povzemanje preteklega,
pač pa orodje samodefiniranja; je način, kako lahko vplivamo na lastno bio-
grafijo,zatoimatudiemancipatorninaboj.»Kerjevsakanaracijasamaposebi
tudi učenje, ker je urejanje doživetega, se skozi dialog lahko spremenijo po-
meni pri pripovedovalcu« (Ličen 2013, 42). V kontekstu skupine je njen trans-
formativni potencial še večji. Gre za prenos tihega, implicitnega znanja, ki se
zgodi spotoma (Bateson 1994) in je posebej dragoceno v medgeneracijskem
kolektivu, zato starostna raznolikost takšnih skupin predstavlja še dodatno
vrednost (Galimberti 2010 v Ličen 2021, 125).¹⁰

¹⁰ To je še zlasti pomembno v času, ko se zdi, da najvažnejše znanje pripada tehnologijam, ki jih
asociiramozmladimi(GarveyinMiller2021,33),vprejopisanihinterakcijah pa,nasprotno,lahko
prideta do izraza modrost in izkušenost starejših.

150