Page 49 - Politike človekovih pravic
P. 49

Zgodovinski razvoj človekovih pravic  1.4

            protestantizma, ki se v začetku 16. stoletja razmahnejo v nemških in
            drugih deželah severne Evrope. Protestantizem z globokim moralnim
            in reformatorskim značajem da nov poudarek individualnosti človeka
            ter utrjevanju svobode vesti, hkrati pa poudarja zakonitost ter potrebo
            po nadzoru nad oblastjo. Velik poudarek je namenjen izobraževanju
            posameznika preko branja Svetega pisma v lastnem jeziku. V tem pog-
            ledu lahko razumemo tudi 95 tez za reformo cerkve, ki jih je 31. oktobra
            1517 predstavil Martin Luther, avguštinski menih in profesor biblične
            teologije na univerzi v Wittenbergu, v katerih je zagovarjal stališče,
            da je človek odvisen le od božje milosti in ne od različnih dobrih del
            ali kupovanja odpustkov za grehe, njegova vest pa naj bi bila poslušna
            le božji besedi, ki naj jo bere sam. Njegove teze v luči zgodovinskih
            dogodkov zato pogosto veljajo za ustanovno listino in izjavo o neodvi-
            snosti protestantskih cerkva (Perenič, 1988).
              Po razmahu protestantizma v Nemčiji in nekaterih drugih deželah so
            se vnele verske vojne, v katerih je bilo pobitih ogromno ljudi (v Nemčiji
            polovica, na Češkem celo do tri petine prebivalstva). Luteranska vera
                                                               9
            je bila priznana šele z verskim mirom v Augsburgu l. 1555,  ki je določil,
            da se noben državljan cesarstva ne bo bojeval z drugim zaradi verskih
            razlogov. Izbira vere v posamezni deželi pa je bila odvisna od vere de-
            želnega kneza (načelo cuius regio – eius religio). Pripadniki »neprave»
            vere so se morali prekrstiti ali pa prodati svojo lastnino in se odseliti v
                                   10
            deželo svoje veroizpovedi.
              Dolgotrajne verske vojne, v katerih so posamezne dežele izgubile
            velik del svojega prebivalstva, so se v srednji Evropi končale šele z vest-
            falskim mirom leta 1648, s katerim se je v Evropi začelo novo obdobje.
            Katolikom in protestantom je bila priznana enakopravnost, vzpostav-
            ljen je bil decentraliziran sistem suverenih držav in postavljen temelj
            nacionalni državi ter s tem mednarodni skupnosti držav, kakršno poz-
            namo še danes. Nastale so prve sekularizirane države, ki jim papež
            ni več mogel vsiljevati svoje volje. Dokončno je zmagalo pragmatično
            spoznanje, da je izbira vere ali nevere stvar posameznika in da sta mir

              9
              Katoliška in protestantska cerkev sta šele l. 1999 (482 let po tem, ko je Luther javno objavil
              svoje teze) v Augsburgu podali spravno izjavo, s katero naj bi ponovno prišlo do enotnosti
              krščanske cerkve.
             10
              Obdobje pred začetkom in med samim uveljavljanjem protestantizma v srednji Evropi je bilo
              tudi čas velikih kmečkih uporov. Razlogi zanje so številni in zelo kompleksni, saj se je položaj
              kmetov poslabšal tako zaradi pomanjkanja proste zemlje kot zaradi pogostih spopadov med
              plemstvi raznih dežel, hkrati pa se je okrepilo denarno gospodarstvo, uveljavile so se oblike
              zgodnjega kapitalizma, na podeželju pa se je razvila kmečka trgovina (Štih idr., 2016).


                                                            49
   44   45   46   47   48   49   50   51   52   53   54