Page 50 - Politike človekovih pravic

1 Konceptualizacija človekovih pravic skozi prizmo političnega
11
in strpnost najpomembnejši dobrini. Svoboda vere je tako skozi čas
postala priznana pravica, zavedena tudi v modernih ustavah, ki te-
meljijo na razlikovanju med vero (verskimi institucijami oz. šolami)
in posvetno oblastjo ter izhajajo iz liberalnega pojmovanja človekovih
12
pravic. Zagotovljena je tudi v mednarodnih dokumentih.
V luči in praviloma kot neposredna posledica opisanih zgodovinskih
dogodkov, povezanih tudi s stalnimi napetostmi in nestrinjanji med
versko in prosvetno oblastjo, so se skozi stoletja oblikovali tudi prvi
dokumenti, v katerih so se začele pojavljati ideje in vsebine, ki jih da-
nes poimenujemo z izrazom človekove pravice.
Kot eden od povsem začetnih te vrste je v začetku 13. stoletja v An-
gliji nastal dokument Velika listina svoboščin oz. The Magna Carta Liber-
13
tatum (1215). Listina, ki jo sestavil canterburyjski nadškof, kardinal
11
Vodstvo katoliške cerkve se je sicer še dolgo upiralo ideji verske svobode in zamisli o člove-
kovih pravicah nasploh. Še leta 1864 je papež Pij IX. izdal okrožnico Quantum cura in z njo
znameniti Syllabus – seznam posebej obsojenih trditev, ki se nanašajo tudi na nekatere danes
splošno priznane človekove pravice. Idejo o človekovih pravicah je katoliška cerkev v celoti
rehabilitirala šele leta 1963 z okrožnico Janeza XXIII. Pacem in terris. Zavzetost cerkve za
moderne človekove pravice se je potrdila na 2. vatikanskem koncilu l. 1965. Cerkveni zbor je
ob tej priliki izjavil, da ima vsaka človeška oseba pravico do verske svobode oz. biti v verskih
zadevah prosta vsakršne prisile s strani posameznikov ali oblasti (Stres, 1988, str. 368).
12
Zelo pomembno vlogo pri tem je imela tudi vsebina Nantskega edikta, ki ga je po kon-
cu verske vojne med katoliki in hugenoti (t. i. hugenotske vojne so trajale od leta 1562
do 1598) leta 1598 izdal francoski kralj Henrik IV. Navarski. S tem dokumentom je bila
francoskim protestantom – hugenotom – po dolgih letih krvavih obračunavanj prizna-
na pravica do čaščenja in izražanja lastne vere. Nantski edikt je eden prvih dokumentov v
evropski zgodovini, ki je neki verski manjšini priznal legitimnost obstoja. Hugenotom
je bil zajamčen tudi enak pristop do služb na univerzi, sodiščih in na dvoru. S tem naj bi
bilo konec razlikovanja med katoliki in hugenoti, vsi naj bi bili dobri državljani. Nant-
ski edikt, ki ga je sicer narekoval politični pragmatizem, je prvi dokument, s katerim je
nek evropski suveren priznal svobodo vesti. Z njim je takratna država ne le prevzela vlogo
najvišjega razsodnika glede verskih vprašanj, ampak je državljanom neposredno zapove-
dala strpnost in medsebojno spoštljivost ne glede na verske razlike. Vsebina dokumenta
je imela velik vpliv tudi na kasnejše formulacije v temeljnih aktih, ki so naslavljali vsebine
človekovih pravic, posebej v francoski deklaraciji o človekovih pravicah iz leta 1789, ki določa,
da nihče ne sme biti zaslišan o lastnem verskem prepričanju. Podobno določilo je prišlo tudi
v prvi amandma ameriške ustave in je del sodobnega pojmovanja človekovih pravic, ki je po-
vezano z opreznostjo do vseh resnic, ki se razglašajo za absolutne in omejujejo človekovega
duha. Svoboda izbire vere (ali nevere), verska strpnost, laičnost in ekumenizem so danes pov-
sod po svetu splošno priznane vrednote, ki uravnavajo tudi odnose med državnimi oblastmi
in verskimi skupnostmi. Verovanje in tudi svobodna izbira vere je postala stvar osebnega
prepričanja, v katero se država ne more več vmešavati.
13
Zgodovinarji so mnogo kasneje kot prvi, skoraj 100 let starejši dokument odkrili Textus Ro-
ffensis. To je pravna enciklopedija iz 12. stoletja, ki jo je leta 1120 po normanski osvojitvi v
katedrali Rochester v Kentu sestavil en sam pisar. Knjiga, napisana v stari angleščini in latin-
ščini med letoma 1123 in 1124 n. št., vsebuje dva rokopisa. Prvi rokopis se navezuje na pravo
države in vsebino kronske listine Henrika I., drugi pa vsebuje najstarejše listine druge najsta-
rejše angleške katedrale, ustanovljene v Rochestru leta 604, in dokumente o danski osvojitvi

50