Page 37 - Zadovoljstvo zaposlenih v podjetništvu

Delovni pogoji 1.8

cije Z? Pripravite se: pred razgovorom se dobro seznanite z delom za-
poslenega in njegovimi cilji. Bodite odprti in pošteni: zaposlenemu po-
sredujte konstruktivne in koristne povratne informacije na način, ki je
spoštljiv. Osredotočite se na prihodnost: z zaposlenim se pogovorite o
ciljih in o tem, kako jim lahko delodajalec pomaga pri njihovem dosega-
nju. Bodite aktivni poslušalci: zaposlenemu dajte priložnost, da izrazi
svoja mnenja in skrbi. Spremljajte napredek: redno se dobivajte z zapo-
slenim, da spremljate njegov napredek in mu po potrebi nudite dodatno
podporo.

1.8 Delovni pogoji
Zagotovitev idealnih delovnih pogojev v vsakdanji praksi predstavlja iz-
ziv, saj morajo podjetja nenehno stremeti k njihovemu izboljšanju. Brez
izpolnjenih osnovnih pogojev ni mogoče pričakovati optimalnih rezul-
tatov v preveč improviziranih okoliščinah. Prostor mora biti zaščiten
pred hrupom, ustrezno prezračen, ogrevan in ustrezno osvetljen, pri če-
mer je priporočena temperatura okoli 22 °C. Obstaja dojemanje toplote,
ki je odvisno od prevladujoče zunanje temperature; pozimi se udobneje
počutimo pri nekoliko višji notranji temperaturi, npr. 24 °C, poleti pa
pri nekoliko nižji, npr. 19 °C. Osvetlitev prostora mora biti nežna, brez
premočne ali bleščeče svetlobe. Ti pogoji so ključni, saj je dokazano, da
udobno fizično počutje pozitivno vpliva tudi na psihološko stanje zapo-
slenih (Mayer, 1991, str. 120). Hrup, močne barve in neprijetno pohi-
štvo lahko negativno vplivajo na produktivnost ter počutje zaposlenih.
Številne raziskave so raziskale vpliv barv in glasbe v različnih delovnih
okoljih, kot so pisarne, trgovski centri, šole, zdravilišča, bolnišnice itd.
Pomirjujoče svetle barve lahko pozitivno vplivajo na počutje zaposle-
nih, prav tako pa umirjena glasba. Delovno okolje mora biti spodbu-
dno, pri čemer je občasna sprememba ključnega pomena. Monotonost
lahko negativno vpliva na zaposlene, zlasti če je njihovo delo enolično.
Spremembe so lahko koristne, če niso preveč dramatične ali nenadne.
Pomembno je vključiti zaposlene v proces spreminjanja in podpirati nji-
hove individualne želje pri oblikovanju delovnega okolja (Miskell in Mi-
skell, 1994, str. 70).
Poleg fizičnih in klimatskih pogojev v delovnem okolju lahko razmere
na delu razdelimo tudi v druge kategorije (Možina, 1991, str. 20):
• Dinamika delovne uspešnosti: delovna uspešnost sledi določeni kri-
vulji, ki zajema začetni zagon, naraščanje, upadanje, morebiten
ponovni zagon ter končni upad. Utrujenost lahko močno zmanjša

37