Page 41 - Zadovoljstvo zaposlenih v podjetništvu

Delovni čas 1.9

družbi in kulturi. Gre za družbeni dogovor o tem, koliko časa naj zapo-
sleni preživijo na delovnem mestu (Kavar Vidmar, 1995a, str. 14). De-
lovni čas običajno predstavlja obdobje, ko je delavec na delovnem me-
stu, čeprav ni nujno, da v tem času tudi dejansko dela. Različne uredi-
tve delovnega časa skušajo uskladiti ti dve kategoriji časa, torej dejan-
sko delo in prisotnost na delovnem mestu, da bi izgube bile čim manjše.
Tehnične zahteve dela, kapacitete, zahteve delavcev in družbene norme
vplivajo na ureditev delovnega časa. Cilj urejanja delovnega časa je po-
večati delovno učinkovitost in hkrati izboljšati pogoje dela ter počutje
delavcev. Svoboda pri odločanju o delu je ključnega pomena za huma-
nizacijo dela. Pravilno razporejen delovni čas lahko izpolni obe zahtevi
(Kaltnekar, 2000, str. 14–15) – delovno učinkovitost in pogoje dela.
Spremembe v ureditvi delovnega časa so posledica globalizacije po-
slovanja in vstopa tujih podjetij na naše trge. Raziskave kažejo, da so
mlajši in urbani prebivalci bolj naklonjeni evropskemu modelu osemur-
nega delovnega dneva, ki se začne ob deveti uri dopoldne. Družinski
ljudje običajno cenijo več prostega časa, zato so bolj naklonjeni kraj-
šemu delovnemu času. Zaposleni, ki se želijo uveljaviti v karieri ali so
na vodstvenih položajih, običajno manj cenijo prosti čas, vendar tudi
pri njih vse bolj raste pomen ravnotežja med delom in družino. Prila-
godljiv delovni čas, ki ga mnoga podjetja uveljavljajo zaradi pozitivnih
učinkov na produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih, omogoča indivi-
dualno razporejanje delovnih obveznosti, a zahteva visoko stopnjo di-
scipliniranosti posameznika (Lipičnik, 2000; Ojsteršek, 2008).

Delovni čas in milenijci
Za milenijce, rojene med letoma 1981 in 1996, delovni čas ni le stvar ur-
nika od 9-ih do 17-ih. Predstavlja pomemben dejavnik zadovoljstva za-
poslenih in vpliva na njihovo motivacijo, produktivnost ter lojalnost do
podjetja. Milenijci cenijo fleksibilnost, ravnovesje med delom in zaseb-
nim življenjem ter možnost dela na način, ki jim najbolj ustreza (pwc,
2011; CliftonStrengths, 2019; Deloitte, 2024).
Zakaj jedelovni časpomemben zamilenijce? Fleksibilnost: milenijci
želijo imeti fleksibilen delovni čas, ki jim omogoča, da uravnotežijo delo
in zasebno življenje ter da sodelujejo v družbenih aktivnostih. Želijo si,
da bi lahko delali od doma, po svojem urniku in da bi imeli možnost
prilagajanja delovnega časa svojim potrebam. Ravnovesje med delom
in zasebnim življenjem: milenijci cenijo prosti čas in želijo imeti dovolj
časa za druženje s prijatelji in z družino, za hobije in za potovanja. Ne

41