Page 153 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Vloga Vide Medved Udovič pri razvoju didaktike književnosti

nega dojemanja, abstraktne konceptualizacije oz. simboličnega razumeva-
nja ter aktivnega preizkušanja oz. eksperimentiranja. Avtorica je aplicirala šti-
ristopenjski Kolbov model na oblikovanje komunikacijskega modela šolske
interpretacije besedila tako, da je cikel konkretne izkušnje (čustvenega do-
jemanja) povezovala s celostnim doživljanjem in prvim odzivanjem ob stiku
z besedilom, cikel razmišljujočega opazovanja z analitično fazo, kjer učenci
prek prepoznavanja struktur v interpretaciji sodelujejo s svojim književnim
znanjem, stopnjo abstraktne konceptualizacije je prepoznala v šolski obrav-
navi besedila, v kateri učenci sintetizirajo, vrednotijo oz. poustvarjajo bese-
dilo, stopnja aktivnega preizkušanja pa se realizira s prenašanjem pridoblje-
nih spoznanj na nova besedila.
Raziskovalno jedro preizkušanja komunikacijskega didaktičnega modela
je avtorica usmerila v interpretacijo besedil slovstvene folklore. Najprej je
poudarila, da se je pri načrtovanju analize opirala na drugi in tretji člen Kolbo-
vega spoznavnega kroga, torej na zaporedje poglobljenega branja besedila
z razumevanjem, ki mu sledi učenčevo samostojno povzemanje spoznanj o
prebranem oz. poustvarjanje spoznanih vzorcev in modelov v skladu z učen-
čevimi zmožnostmi ter znanjem. Avtorica je opozorila na dve pomembni šol-
ski praksi in predstavila načine, kako ju izboljšati. Najprej je izpostavila (Med-
ved Udovič 1993, 5), da pri pouku slovenščine niso dovolj upoštevane mož-
nosti za razčlenjevanje enostavnih književnih vrst, ki so, vsaj nekatere (pra-
vljica, pripovedka), učencu blizu, zato niso nujne obširnejše priprave na bra-
nje. Učitelji vse prepogosto učence obremenijo z »definicijami« za te žanre,
nedabi jimponudili možnost zapoglabljanjevanje.Tako učenci zamenjujejo
basen z živalsko zgodbo/pravljico, pripovedko z bajko in podobno, namesto
da bi bili ob razčlenjevalnem postopku aktivni in ustvarjalni ob tvorjenju pri-
merljivih besedil. Nato je opozorila tudi na dejstvo, da bi se lahko slovstvena
folklora in njeni pripovedni postopki tvorneje umeščali v pouk slovenščine
(Medved Udovič 1993, 63):

Naša navajenost na šablonsko/šolsko delitev književnosti na ustno in
pisno nam zamegljuje dejstvo, da so prvine pripovedovanja in žive go-
vorne improvizacije pogosto prikrite tudi v pisni slovstveni tradiciji, saj
so tudi avtorji sami pogosto pripovedovalci. Tako je pravljica brez pri-
povedovalca nekaj povsem abstraktnega. Eden izmed ciljev naše razis-
kave je, kako učence učinkovito voditi, da bodo pripovedovali (ustno
in pisno) zgodbe s pomočjo forme.

Načelo prepleta ustnega in pisnega ustvarjanja je v slovenski mladinski li-

153