Page 155 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Vloga Vide Medved Udovič pri razvoju didaktike književnosti

sodobna dejstva in predmete, ki jih učenci poznajo iz sveta športa. Po uvodu,
branju in razčlembi je sledila sinteza oz. aplikacija pridobljenega znanja, ki se
je realizirala ob samostojnem tvorjenju legende, lahko tudi antilegende, le-
gende o zaščitniku/zaščitnici njihovega kraja in legende iz sodobnega sveta.
Avtorica je ob analizi izdelkov učencev ugotovila, da je več kot polovica učen-
cev napisala moderne legende o športnikih oz. glasbenikih pa tudi da je bil
najpogostejši vzorec tovrstnih besedil opisovalen, umanjkali pa so elementi
pripovedi, zgodbe, torej načela, ki bi elemente povezovala po časovnem, na-
rativnem načelu. Podobno je ob samostojnem tvorjenju pravljic ugotavljala,
da je najšibkejši del ubeseditev kohezivnost, najmočnejši pa informativnost.
Na podlagi teh izsledkov se je avtorica vprašala, ali ni šolska praksa že v zad-
njih razredih osnovne šole in potem v srednji šoli izrazito usmerjena le v pi-
sanje razglabljalnih besedil, pisanje pripovednih tipov besedil pa ob tem po-
polnoma zamre (Medved Udovič 1993, 131). To vprašanje je v zadnjih tridese-
tih letih zagotovo postalo še bolj pereče.
Ob analizi besedil, ki so jih učenci samostojno tvorili na podlagi branja in
analize bajčnega vzorca, je Vida Medved Udovič zaključila, da so bajčna bese-
dila za učence sicer zanimiva, vendar od njih zahtevajo tudi poznavanje ne-
katerih osnovnih informacij iz bajeslovja – o slednjem je menila, da v sloven-
ski šoli ni dovolj natančno predstavljeno. Predlagala je tudi, da bi slovensko
bajčno tradicijo, kjer je še živa, šole oživljale pri literarnih krožkih; primer do-
bre prakse je navajala na podlagi šolskega projekta, kjer so člani literarnega
in zgodovinskega krožka osnovne šole zapisovali bajke iz slovstvene folklore
kraških vasi. Kljub težki nalogi prenosa narečnega govora v pisni kod je avto-
rica zaključila, da so rezultati dobri, v glavnem pa so učenci zapisovali bajke
s preprosto fabulo in duhovito poanto (Medved Udovič 1993, 82).
Naj navedemo še primer, v katerem je branje umetne pripovedke Martin
Krpan učencem četrtega razreda služilo kot bogat vir besedil oz. literarno-
jezikovnega in likovnega izraza, ki so ga ustvarili v obliki kolaža oz. stenskega
časopisa (Medved Udovič 1993, 97). Čeprav je »stenčas« v sodobni šolski rabi
izumrl,sevelja vprašati,ali bi njegova obuditev morda spodbudila zanimanja
učencev za ustvarjalne možnosti, ki jih nudi obdelava tiska v kolaž.

Gledališka recepcija v osnovni šoli: »Pokaži, ne pripoveduj!«
Posebej gre izpostaviti prispevek Vide Medved Udovič pri obravnavi mladin-
ske dramatike in vzpostavitvi gledališkega komunikacijskega procesa v ra-
zredu. V svoji doktorski disertaciji »Literarna recepcija v osnovni šoli s poseb-
nim poudarkom na mladinski dramatiki« (1998) se naslanja na R. Ingardna
(1990) in Anne Ubersfeld (1996), ko vzpostavlja ločnico med dramsko lite-

155