Page 159 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Vloga Vide Medved Udovič pri razvoju didaktike književnosti

namen jebilravno spodbujanjeobjavljanjajezikovno- in literarnodidaktičnih
spoznanj, in pa zborniki Obdobja, ki z vsakoletnim simpozijem zberejo aktu-
alne raziskovalne rezultate slovenističnega jezikoslovja in literarne vede.
Nekako na začetku njene raziskovalne poti je razprava »Pravljica v šol-
ski praksi«, objavljena v reviji Pedagoška obzorja leta 1997 (Medved Udovič
1997), ki je s sicer preprostim naslovom jasno začrtala smer njenega tehtnega
pedagoško-znanstvenega creda: raziskovati udejanjanje komunikacijskega
modela poučevanja književnosti ob natančni naslonitvi na temeljne literar-
noteoretične in -zgodovinske premise, pri čemer se je oprla na spoznanja
slovenskih in tujih strokovnjakov o slovstveni folklori, še zlasti na dognanja
V. Proppa (2005, prvič objavljeno 1928) oz. t.i. Proppove funkcije. Tako je v
povzetku članka med drugim zapisala, da se v poučevalni praksi lahko razvi-
jajo otrokove bralne zmožnosti, pri čemer otrok ni le sprejemnik, pač pa tudi
»(po)ustvarjalec« (Medved Udovič 1997, 103).
V sklepu članka pa je pojasnila temeljno pot k razvijanju otrokove bralne
zmožnosti: »Menimo, da sta obe aktivnosti: branje z razčlenjevanjem in pi-
sanje (obnova, predelava pravljice, ustvarjanje lastne pravljice) dva komple-
mentarna pola v literarni komunikaciji, ki sooblikujeta enega izmed temelj-
nih ciljev književnega pouka, tj. bralno kulturo« (Medved Udovič 1997, 123).
Podobno zavzeto, z zelo poglobljeno sestavljenim teoretičnim uvodom, se
je lotila vprašanj o mladem bralcu v študiji »Igra vlog kot otrokova poustvar-
jalna dejavnost bralnega odziva«, objavljeni v zborniku Obdobja 25 (Medved
Udovič 2008), kjer je osvetlila teoretična izhodišča igre kot podlago za ra-
zumevanje otrokove igre vlog. Prikazala je njene različne vidike (med njimi
estetskega, kulturološkega, antropološkega, specialnodidaktičnega idr.), ka-
terih značilnost je, da nezanemarljivo prispevajo k spodbujanju otrokovega
bralnega odziva. Potek otrokovega vstopa v besedilni svet po njenih spozna-
njih je takšen, da otrok prevzame vlogo književne osebe; z njo se v zaprtem
imaginarnem svetu literarnega besedila identificira na asociativni način (to
je njegovo estetsko obnašanje). Ključno spoznanje tega članka je, da se otro-
kova vedenjska norma izkazuje predvsem v veselju do svobodnega ustvar-
janja, ki ga je sprožilo literarno dogajanje z glavnimi akterji: »Igra je osnovna
forma otrokovega vključevanja v družbeno okolje odraslih in tako bistveno
vpliva na vse vidike otrokovega socialnega in estetskega razvoja« (Medved
Udovič 2008, 431).
Med drugim je v tem besedilu zavrnila očitke nekaterih šolskih strokovnja-
kov, ki jih v članku ni navedla z imeni, češ da igra nikakor ne more nadomestiti
resnega šolskega dela: »V primeru zgodnjega poučevanja književnosti pa je
odzivanje na celovito prikazano domišljijsko ali realistično izkušnjo v pripo-

159