Page 160 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Barbara Zorman, Vladka Tucovič Sturman in Irina Lešnik Jeras

vednem besedilnem svetu možno v prvi vrsti z otrokovim načinom izražanja,
ki temelji na igri« (Medved Udovič 2008, 444).
Prav tako v zborniku Obdobja je nekaj let zatem objavila prispevek »Re-
cepcija radijske igre za otroke in književna vzgoja« (Medved Udovič 2011), v
katerem je ob vse bolj spregledani literarni vrsti – radijski igri – opozorila na
nesistematično razvijanje poslušalskih situacij pri pouku slovenščine, saj po
njenih ugotovitvah »učitelj v učnem načrtu nima dovolj didaktične podpore
pri dejavnostih, ki naj bi pomagale razvijati poslušanje umetnostnih besedil«,
čeprav »se učitelji zavedajo pomembnosti načrtovanja in izvajanja posamez-
nih dejavnosti pred, med in po poslušanju, vendar niso dovolj didaktično in
tehnično usposobljeni za poslušanje radijskih iger«, zato bi bilo po njenem
mnenju »smiselno dodatno strokovno izobraževanje učiteljev na področju
dejavnosti poslušanja, s poudarkom na doživljajskem poslušanju in razvija-
nju didaktičnih pristopov pri poslušanju radijskih iger« (str. 312).
Naslednja dva članka, oba objavljena v znanstveni reviji Jezik in slovstvo,
»Med komunikacijskim in problemsko-ustvarjalnim poukom književnosti«
(Medved Udovič 2015) in »Književni pouk v osnovni šoli med tradicijo in so-
dobnostjo: oživljanje žanrov slovstvene folklore pri mladih bralcih« (Medved
Udovič 2019), med katerima je slednji tudi njen zadnji objavljeni izvirni znan-
stveni članek, izkazujeta zrelo obdobje izkušene univerzitetne profesorice, ki
je v neposrednem stiku tako z dejavnostmi svojih študentov oz. diploman-
tov oz. magistrantov kot dogajanjem v šolski praksi, še zlasti pa s področjem
novih spoznanj v literarni didaktiki, kamor se uvrščajo dognanja sistemske
literarne vede oz. sistemske didaktike in problemsko-ustvarjalnega pouka
književnosti.
Ni naključje, da je s temo o slovstveni folklori, ki jo je obravnavala že v
svojem prvem, predhodno predstavljenem izvirnem znanstvenem članku o
pravljici v šolski interpretaciji (Medved Udovič 1997), (zaenkrat) sklenila svojo
pot znanstvenih objav, ob tem pa utemeljeno pojasnila, da vedno znova pri-
haja do priložnosti za smiselno dopolnitev učnih načrtov. Poudarila je, da ve-
čina aktualnih osnovnošolskih beril vsebuje razvejan in kompleksen didak-
tični instrumentarij, ki omogoča in spodbuja učni pogovor ter pred-, med-
in pobralne dejavnosti, s katerimi učenci in učitelji odstirajo pomen in smi-
sel besedil ter razvijajo medkulturno zmožnost. Po drugi strani se je zavzela
za obsežnejšo vključitev literarnozgodovinskega okvira v učni načrt, berila,
delovne zvezke in priročnike. V zaključku tega besedila sta ob komunikacij-
skem pristopu, katerega ena izmed pionirk uvajanja v slovenskem prostoru
je bila ravno Vida Medved Udovič, ponovno izpostavljena novejša pristopa,
ki temeljita na problemskem pouku in sistemski didaktiki ter ki ju je deloma

160