Page 163 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Vloga Vide Medved Udovič pri razvoju didaktike književnosti

cepcijske estetike na učenčevo doživljanje, razčlenjevanje in poustvarjanje
literarnega dela na dveh ravneh uvajanja gledališke vzgoje v pouk sloven-
ščine. Po eni strani je opozarjala na spontano, celovito, celo imerzivno doži-
vljanje gledališke uprizoritve, s poudarjanjem gledališkega izraza (telo, pro-
stor, zvok ...), ki nikakor ni podrejeno dramskemu besedilu, to pa je nadgra-
jevala s skupinsko in ustvarjalno interpretacijo doživetega v razrednem gle-
dališkem projektu, kjer so učenci z dejavnim sodelovanjem znotraj »igralskih
družin« pripravili izvirno uprizoritveno zasnovo izbranega dramskega bese-
dila, v gledališke znake preoblikovali različno predmetnost v učilnici, pripra-
vili sceno, kostume, glasbeno spremljavo ter glede na gledališke izkušnje in
predhodno raziskavo prepričljivo predstavili izbrano dramsko zvrst. Prikazala
je, kako gledališke dejavnosti, povezane s projektnim načinom dela, omo-
gočajo avtentično uresničevanje zamisli učencev in aktualizacijo izbranega
dramskega besedila skozi kolektivno ustvarjalno dejanje, ki učencem kar naj-
bolj približa gledališko umetnost. S svojimi znanstvenimi (pa tudi strokov-
nimi) objavami je sledila raziskovalni poti, ki si jo je začrtala že z znanstve-
nim magisterijem in doktorsko disertacijo, z njimi pa je kot odlična književna
didaktičarka nenehno in vedno znova povezovala šolsko prakso ter znan-
stveno raziskovanje. V izvirnih znanstvenih člankih Vide Medved Udovič tako
z začetka njene univerzitetne kariere kot do zadnjih objav je opazen njen te-
meljni namen: raziskovati udejanjanje komunikacijskega modela poučeva-
nja književnosti ob natančni naslonitvi na temeljne literarnoteoretične in -
zgodovinske premise, pri tem pa izhajati iz konkretnih pedagoških izkušenj
– tak pristop jo je oblikoval kot uspešno didaktičarko (mladinske) književno-
sti tako na znanstvenem kot pedagoškem polju. Povezavo med uporabo te-
oretičnih spoznanj v šoli je poudarjala kot prizadevna mentorica mnogih za-
ključnih del vseh stopenj, po čemer jo v lepem spominu ohranjajo številne
generacije študentk in študentov Univerze na Primorskem, Pedagoške fakul-
tete.

Literatura
Bešter,M.2011.»Sporazumevalnazmožnost:edenizmedtemeljnihciljevpouka
slovenščine.« Jezik in slovstvo 56 (3–4): 111–130.
Bezjak, J. 1906–1907. Didaktika (obče in posebno ukoslovje). Del 2, Posebno uko-
slovjeslovenskega učnegajezika v ljudski šoli. 2 zvezka. Ljubljana: Slovenska
šolska matica.
Caillois, R. 1958. Les jeux et les hommes. Pariz: Gallimard.
Fink, E. 1979. Grundphänomene des menschlichen Daseins. Freiburg: Alber.
Grosman, M. 1989. Bralec in književnost. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

163