Page 168 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 168

Katja Zemljič in Samo Fošnarič


                  3D-virtualnimi predmeti, s katerimi lahko uporabniki komunicirajo na za-
                  slonu naprav, kot so kamera, pametni telefoni ali tablični računalniki (Lee idr.
                  2017, 1). AR omogoča interakcijo med računalniško ustvarjenimi predmeti in
                  resničnim svetom, kar predstavlja koncept združevanja fizičnega sveta (re-
                  sničnih predmetov) z digitalnim svetom (Hassan, Rahim in Shin 2021, 545).
                    AR je ena od novih tehnologij, ki se je v zadnjem času zaradi svoje upo-
                  rabnosti še posebej razvila na področju poučevanja oz. izobraževanja, kjer
                  postaja vse pomembnejša (Cabero-Almenara in Roig-Vila 2019, 1). Aplikacije,
                  razvite s tehnologijo AR, omogočajo hkratno uporabo 3D-predmetov, bese-
                  dil, slik, videoposnetkov in animacij. Posledično so lahko uporabniki AR soča-
                  sno udeleženi v dogodkih in obdani z informacijami, ki jih nudi AR, ter okoli-
                  škimi predmeti, ki pri AR sodelujejo z navidezno resničnostjo (VR) (Aydogdu
                  in Kelpšien˙ e 2021, 11).
                    Že Dayang Rohaya Awang Rambli, Wannisa Matcha in Suziah Sulaiman
                  (2013, 212) navajajo, da je pojav tehnologije AR pred več kot desetletjem začel
                  pritegovati pozornost raziskovalcev kot koristna alternativa klasičnim meto-
                  dam poučevanja in interaktivni način za ustvarjanje orodij ter gradiv za po-
                  učevanje in učenje, kar se je z vedno večjim razvojem te tehnologije le še
                  povečevalo. Dandanes se tehnologija pogosto uporablja za izboljšanje uč-
                  nega procesa na različnih izobraževalnih področjih (Hossain in Ahmed 2021,
                  1). AR ima v okoljih poučevanja in učenja širok spekter uporabe (Yuen, Yao-
                  yuneyong in Johnson 2011, 125–126).
                    AR omogoča kombinirano, interaktivno, samousmerjevalno, aktivno, na
                  odkrivanju temelječe in celovito učenje (angl. seamless learning)(Su,Tang in
                  Winoto 2018, 259). Učinkovita je pri dejavnostih, pri katerih se učenci učijo
                  snovi, ki jih v resničnem svetu ali brez posebne naprave ne bi mogli spo-
                  znati, kot tudi pri učenju abstraktnih in kompleksnih konceptov. Prav tako se
                  uporablja zaradi možnosti razširjanja informacij in njihovega kombiniranja
                  s kontekstom za zagotavljanje novih izkušenj (Chen, Liu idr. 2017a, 15). Učen-
                  cem pomaga razumeti zapletene prostorske odnose in abstraktne pojme, saj
                  omogoča soobstoj virtualnih predmetov in elementov resničnega okolja (Ar-
                  vanitis idr. 2007, 243–244).
                    Tehnologija AR se od leta 1990 postopoma uporablja na različnih področ-
                  jih, a se je najprej pojavila v letalski industriji. Lahko se uporablja kot metoda
                  predstavitve dodatnih informacij z uporabo telesne aktivnosti kot medija, da
                  lahko uporabniki vidijo integracijo resničnega in virtualnega sveta (Chang
                  idr. 2014, 185). Uporaba AR se v izobraževanju povečuje iz leta v leto, kakor
                  se tudi povečuje število raziskav na področju uporabe AR v izobraževanju.
                  Najprej so se raziskave izvajale predvsem na univerzitetni ravni in v srednjih


                  168
   163   164   165   166   167   168   169   170   171   172   173