Page 23 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Zgodovinski pregled razvoja termina in koncepta učnih oblik na Slovenskem

nim delom pridobivamo nova spoznanja, toda le z namenom, da jih v končni
fazi posredujemo razredni skupnosti« (str. 91). Individualni učni obliki avto-
rica priznava njene prednosti glede učenčeve samostojnosti, pri čemer pa je
treba izhajati iz celotne razredne skupnosti in se po opravljenem individual-
nem delu vanjo spet vračati. Svari pred izključno uporabo individualne učne
oblike (za primer navede Daltonov načrt), saj to ovira učenčevo socializacijo
in vključevanje v razredno ter delovno skupnost, k temu pa doda (str. 98): »V
socialistični pedagogiki in didaktiki vse te skrajnosti odklanjamo, ker niso v
skladu z našim vzgojnim smotrom.«
Šilih je skupaj z drugimi avtorji leta 1964 izdal knjigo Učenci, aktivni soude-
leženci pri lastnem oblikovanju, v kateripiše tudio učnihoblikah.Vpoglavju
»Od aktivnosti k samostojnosti učencev« opisujejo, kako dosegati samostoj-
nost učencev skozi različne učne oblike. Pojavlja se naslednja terminologija:
sklenjeni razredni pouk oz. frontalni pouk, prekinjeni sklenjeni razredni pouk
(kombinacija frontalnega, posamezniškega in skupinskega pouka), skupinski
pouk (tekmovalni skupinski pouk – vsebina, naloge, okoliščine, materiali so za
vse skupine enaki in deljeni skupinski pouk –pri temsiučenci razdelijo vloge
in naloge, vsaka skupina obravnava drugačno temo) in posamezniškodelo oz.
tiho delo učencev (pripravljalno tiho delo učencev, nadaljevalno tiho delo učen-
cev in domače učenje).
V Didaktiki iz leta 1970 Šilih ob razlagi frontalne učne oblike oz. vezanega
sklenjenega razrednega pouka presodi, da gre za učno obliko, ki se še vedno
najpogosteje uporablja, »a je že dolgo na slabem glasu« (str. 115). Kot predno-
sti izpostavi urejenost, postopnost in sistematičnost pouka, medtem ko med
najizrazitejšimi pomanjkljivostmi izpostavi, da ovira ali celo onemogoča in-
dividualizacijo. Izrazi za posamezne učne oblike ostajajo enaki kot pri Očrtu
splošnedidaktike iz leta 1961, spremeni se le izraz didaktičnopogojenskupinski
pouk, namesto katerega sedaj avtor uporabi pojem pravi skupinski pouk.
Andoljšek je v svoji knjigi Osnove didaktike (1973) zapisal, da v naši osnovni
šoli najdemo naslednje učne oblike: frontalna učna oblika (delo z vsem ra-
zredom), skupinska učna oblika, individualna oblika (delo s posamezniki),
delo v dvojicah in programirani¹⁶ V programiranem pouku so tako učitelj kot
učenci v neposrednem odnosu z učno vsebino, med seboj pa ne (Poljak 1974;
Strmčnik 1978; Slovar družboslovne informatike, b.l.). Avtor pravi, da individu-

¹⁶ Pri programiranem pouku se učenec individualno in samostojno uči s pomočjo vnaprej pripra-
vljenega gradiva oz. programa, didaktično opremljenega z navodili oz. algoritmi. Učitelj vse-
bino razčleni na manjše dele oz. informacijske kvante. Pri programiranem pouku so tako učitelj
kot učenci v neposrednem odnosu z učno vsebino, med seboj pa ne (Poljak 1974; Strmčnik 1978;
Slovar družboslovne informatike, b.l.).

23