Page 26 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Romina Plešec Gasparič

diferenciacije v »pestrem variiranju učnih metod, kombiniranju učnih me-
tod in socialnih učnih oblik, v sprotnem odzivanju na zaželene in nezaželene
učne razlike med učenci« (str. 102). Učnim oblikam pripisuje zelo pomembno
vlogo, saj po njegovem mnenju »predstavljajo najbolj dosleden in čist mo-
del notranje diferenciacije in individualizacije pouka« (str. 230), in jih razdeli
na frontalno, skupinsko, parno ter individualno učno delo. Za frontalno učno
delo pravi, da je najstarejša učna oblika pa tudi najpogostejša. Znotraj nje
loči tradicionalen sklenjeni frontalni pouk in sodobnejši nevezani frontalni
pouk. Pri prvem gre za skupno delo z vsemi učenci, ki ne sledi didaktičnemu
načelu diferenciacije in individualizacije in kot tak najbolj ustreza učencem s
povprečnimi učnimi dosežki. Strmčnik (1987) meni, da takšnega pouka uči-
telji v šoli ne bi smeli več izvajati. Prav tako zagovarja, da je pri kombiniranju
posrednihučnihobliksfrontalnimpoukomnajučinkoviteje,česledimo»dvo-
faznemu zakonu šolskega učenja«, kot ga predvideva programirani pouk –
pouk naj se začne z individualno, konča pa s socialno učno fazo. V individu-
alni fazi gre predvsem za samostojno obravnavo nove učne snovi, v socialni
pa za skupno preverjanje rezultatov. Avtor meni, da pri tem modelu manjka
uvodna socialna faza in da bi pravzaprav morali govoriti o »trofaznem« za-
konu šolskega dela.
Strmčnik (1987) individualno oz. posamezniško delo deli na šolsko in zu-
najšolsko, poveže pa ga s pojmom samostojno učenje. Pravi, da gre pri po-
samezniškem učenju za individualno, ne frontalno ali skupinsko organizacijo
pouka, medtem ko gre pri pojmu samostojno učenje za učenčevo optimalno
učno aktivnost in uresničevanje učnih ciljev samostojno ali v sklopu majhne
skupine brez nadzora učitelja. Dodaja, da ni nujno, da je samostojno učenje
vedno posamezniško in da naj bo vključeno tudi v frontalno, parno in sku-
pinsko delo. Oceni, da je samostojnega dela še manj kot posamezniškega.
V svojem prispevku v knjigi hrvaških avtorjev Osnovedidaktike (1991) Plete-
nac izpostavi, da v sodobnem pouku poznamo štiri učne oblike – frontalno,
individualno in skupinsko delo ter delo v parih, torej gre za razdelitev, ki jo
poznamo še danes.
Ana Tomić (2003)¹⁸ v svoji knjigi Izbrana poglavja iz didaktike vpoglavju
»Učne oblike« govori o neposrednem poučevanju, ki ga enači s frontalno
učno obliko,in posrednempoučevanju,kamorvštevasamostojno delo učen-
cev, skupinsko učno obliko in delo v paru. Pri opisovanju individualne učne
oblike predstavi tehniko samostojnega učenja z miselnimi vzorci, pri sku-
pinski učni obliki pa metode panelne diskusije, diskusije, debate in tehnike

¹⁸ Prva izdaja leta 1997.

26