Page 28 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 28

Romina Plešec Gasparič


                  udarjal pomen vseh učnih oblik in njihovega medsebojnega kombiniranja,
                  vendar so kasneje pod različnimi ideološkimi vplivi v različnih zgodovinskih
                  obdobjih nekatere učne oblike stopale v ospredje, druge pa so bile neupra-
                  vičeno zapostavljene.
                    Podobno je razvoj na področju učnih oblik potekal v mednarodnem pro-
                  storu. Gudjons (2007) se v svoji analizi opre na Herbarta, ki je postavil do-
                  bretemelje za razvoj frontalneučneoblike, vendar je zaradi njegovih nasle-
                  dnikov le-ta degenerirala v togo transmisijo informacij, kar je na začetku 20.
                  stoletja sprožilo šolska reformna gibanja (Gudjons 2007). Nekatere pedago-
                  ške smeri šole (npr. nove delovne šole) so želele frontalno učno obliko od-
                  straniti iz pouka, vendar se je zaradi svojih številnih prednosti ohranila vse
                  do danes, je pa privržencem reformske pedagogike uspelo v pouk vpeljati
                  tudi ostale učne oblike (Poljak 1974; Koletić 1975; Kubale 1999). Po letu 1990
                  pa se je na slovenskem znova začel močno poudarjati pomen vseh učnih
                  oblik in njihovega medsebojnega kombiniranja, vzpostavila se je pedagoška
                  (enako)vrednost vseh učnih oblik (Strmčnik 2001; Štefanc 2011).
                    Skozi kronološki pregled didaktičnih virov dvajsetega stoletja smo prika-
                  zali učne oblike kot dinamično in spreminjajočo se didaktično kategorijo, ki
                  se je preoblikovala in spreminjala pod vplivom razvoja pedagoške znanosti
                  ter stroke pa tudi glede na družbeno-politično situacijo in ideološke poglede
                  v določenem zgodovinskem obdobju. Ugotovili smo, da so bile prav učne
                  oblike v središču reform, sprememb, novosti in inovacij na področju šolstva,
                  kar kaže, kako pomemben je njihov vpliv na učinkovit pouk in kakovost šol-
                  stva.


                       Opomba
                       Prispevek oz. analiza virov v njem je v podobni obliki predstavljena v doktorski
                       disertaciji R. Plešec Gasparič (2019).

                       Literatura
                       Andoljšek,I.1973. Osnove didaktike. Ljubljana: Zavod za šolstvo Republike Slo-
                          venije.
                       Bezjak, J. 1906. Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli. Ljub-
                          ljana: Slovenska šolska matica.
                       Blažič, M., M. Ivanuš Grmek, M. Kramar in F. Strmčnik. 2003. Didaktika. Novo
                          mesto: Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo.
                       Bognar, L., in M. Matijević.1993. Didaktika. Zagreb: Školska knjiga.
                       Cencič, M., in E. D. Bahovec. 2012. »Arhitektura v šoli, šola v arhitekturi (Uvo-
                          dnik).« Sodobna pedagogika 63 (1): 6–11.
                       Faletov, M.,inR.Oberlintner.1964. Skupinskaučnaoblikavnašipraksi. Ljubljana:
                          Državna založba Slovenije.
                  28
   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33