Page 32 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Mateja Marovič

tih po vojni veljala za specializirano razpravo predvsem političnih znanosti
(in je bolj ali manj predstavljala orodje varovanja svobode, pospeševanja sta-
bilnosti ter spodbujanja enotnosti), se je zanimanje za omenjeni diskurz, ki je
močnosovpadalozmodernizacijskimizahtevamipovojnejavnosti,skoncem
60. let razširilo tudi na civilno družbo² (Brezovšek 1995).
Vključno s širitvijo politične participacije na množično javnost predstavlja
evolucija v stopnjevanju napredujočega premika temeljne zamisli participa-
cije (od starejše – prvotno rezervirane za politične znanosti – k novejšim,
alternativnejšim predstavam razumevanja termina) izhodišče objektivnejši
ter pragmatičnejši obravnavi participacije kot tudi možnost implementacije
omenjenega diskurza ne samo v lastnem okolju individuuma, temveč tudi v
vseh sferah družbenega delovanja³ (prim. Brezovšek 1995).
V zadnjih desetletjih sta tako termin kot njegova aplikativna (upo)raba za-
čela pridobivati vrednost tudi z vidika vseh vzgojno-izobraževalnih (v nada-
ljevanju VIZ) in socialnih politik, posledično pa tudi pravice otrok, ki v okviru
zgoraj izpostavljenih področij prav tako začnejo igrati vedno večjo vlogo.
Na polju socialnega dela in socialne pedagogike⁴ (ki posledično sovpadata
tudi z vzgojo in izobraževanjem (v nadaljevanju VIZ)) – na katerem se je po-
jem participacija prvotno uporabljal predvsem v povezavi z vprašanji soci-
alnega načrtovanja (državljanske soudeležbe) in katerega uporaba se šele v
90. letih prejšnjega stoletja razširi na področje sodelovanja uporabnikov v
socialnih storitvah (Moser 2010), nam znanega danes – se je povečano zani-
manje za participatorni diskurz začelo zrcaliti v porastu različnih raziskav in
znanstvenih diskusij kot tudi v sprejetju številnih globalnih ter nacionalnih
dokumentov.
Vnaprednejših evropskih državah –predvsempavNemčiji,iz katerezaradi

² Omenjeni preobrat je prispeval k temu, da se zahteve po participaciji niso nanašale več zgolj
na formalni okvir parlamentarne demokracije, temveč so se proti koncu 20. stoletja v vedno
večjimerizačele širititudina vsa drugapodročja javnega delovanja (npr. delovne organizacije,
izobraževalni sistemi, pravosodje, socialne službe idr.) (Blandow, Gintzel in Hansbauer 1999).
³ Val povečanega zanimanja za participatorno paradigmo je med drugim sprožila tudi prva med-
narodna konferenca na temo skrbi za izboljšanje zdravja (leta 1986 v Ottawi), v okviru katere je
bila sprejeta ustanovna listina, ki je pozivala k aktivnemu ravnanju za doseganje cilja »zdravje
za vse« do leta 2000 (Moser 2010). Poleg temeljnega kamna za razumevanje celovitega pomena
zdravja, ki mora v prvi vrsti izhajati iz omogočanja pogojev posamezniku, da lahko sam upravlja
z zdravjem, predstavlja t.i. Ottawska listina pomembne temelje za vse nadaljnje participatorne
diskurze, ki so sledili (Moser 2010).
⁴ Ker avtorica pričujočega prispevka izhaja iz socialnopedagoške doktrine, se pri interpretaciji
koncepta participacije v veliki meri naslanja na razumevanje le-tega v polju socialne pedago-
gike.

32