Page 33 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Koncept participacije v vzgoji in izobraževanju v prizmi zgodovinskega diskurza

primerljivosti VIZ (do neke mere tudi socialnih) praks, ki so bile »vso zgodo-
vino tesno povezane s slovensko pedagoško tradicijo« (Protner in Wakounig
2007, 6), izhajamo – se mejnik in hkrati ojačevalnik razvoja participatornega
diskurza zgoraj omenjenih znanstvenih disciplin (med drugim) odraža v:

– 8. vladnem poročilu Zvezne Republike Nemčije o položaju otrok/mla-
dostnikov (Bundesministerium für Jugend, Familie, Frauen und Gesun-
dheit 1990), v katerem avtorji z različnih VIZ in socialnih področij že leta
1990 osvetlijo spremembe paradigme v lokalnih politikah pomoči mla-
dim in pomen sklicevanja na življenjski svet posameznika, hkrati pa
participacijo izpostavijo kot centralno strukturno maksimo moderno
orientirane pomoči mladim;
– prizadevanjih 10. vladnega poročila Zvezne Republike Nemčije o polo-
žaju otrok/mladostnikov (Bundesminister für Familie, Senioren, Frauen
und Jugend 1998), ki temelji na življenjskih situacijah otrok/mladostni-
kov iz različnih (predvsem marginaliziranih) okolij (npr.: migranti, soci-
alno-ekonomsko prikrajšani, otroci s posebnimi potrebami (OPP) ipd.)
in evalvaciji sistema dosedanje pomoč, hkrati pa služi kot podlaga 11.
vladnemu poročilu ugotavljanja položaja otrok/mladostnikov; 10. vla-
dno poročilo v podrobni ekspertizi z naslovom »Partizipation in der
Kinder- und Jugendhilfe« (Abeling idr. 2003) participacijo – izhajajoč iz
teoretičnih in empiričnih spoznanj – opredeli kot vodilno paradigmo
na področju pomoči mladim (Merchel idr. 2003), hkrati pa jo izpostavi
kottemeljno značilnostkakovostneindividualnousmerjene storitve⁵
(Müller 2009);
– reformi zakona o pomoči otrokom in mladini (Kinder- und Jugendhil-
fegesetz) (Sozialgesetzbuch (SGB) – Achtes Buch (VIII) – Kinder- und
Jugendhilfe – (Artikel 1 des Gesetzes v. 26. Juni 1990, BGBl. I S. 1163)
1990), ki s spremembo paradigme »od skrbstva za mlade kot držav-
noregulativnega poseganja do prostovoljnega vključevanja v različne
oblike otroške/mladostniške pomoči«⁶ (Kluge 1999, 36) participacijo

⁵ Naslovniki in naslovnice pomoči so od zdaj naprej »koproducenti«, njihovo vključevanje v raz-
lične procese in postopke VIZ pomoči pa predpogoj učinkovitosti posameznih intervencij (Mül-
ler 2009).
⁶ Sodoben in preventivno usmerjen zakon o oblikovanju pomoči mladim vsebuje predvsem dve
bistveni »novi« determinanti: »1. zakon zavezuje službe, da podpirajo starše in jim pomagajo
v njihovi vzgojni nalogi; 2. socialne in socialnopedagoške službe so dolžne oblikovati takšne
oblike pomoči, ki bodo mladim pomagali pri socialnem vključevanju v družbo« (Kluge 1999,
37). Izpostaviti velja še, da je s sprejetjem zakona področje pomoči mladim dobilo jasno pravno
podlago za svoj strokovni razvoj ter usmeritev. Reformirani zakon o pomoči otrokom in mladini

33