Page 292 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Irena Hergan, Katrin Sevšek in Alenka Polak

turno pogojene razlike (Cameron 2007). S socialnega vidika samostojnost
pomeni neke vrste osvobojenost od zunanjih vplivov oz. svobodo ravnati in
misliti, Rose (1999 v Cameron 2007) pa poudarja, da je samostojnost posa-
meznika vedno pogojena tudi z obstoječo mrežo socialnih pravil in norm.
K prepoznavanju samostojnosti posameznika bistveno prispeva tudi pre-
poznavanje možnosti izbire; dati posamezniku možnost izbire naj bi bila
bistvena metoda »prakticiranja« lastnega odločanja in doživljanja občutka
»biti samostojen«, to pa staršem, vzgojiteljem in učiteljem nalaga, da otro-
kom/učencem zagotovijo različne možnosti za izbiro (Cameron 2007, 473).
Strokovne opredelitve samostojnosti se v literaturi pogosto nanašajo tudi
na neodvisnost otrok/učencev in vsebinsko glede na avtorje zelo variirajo.
Otroci/učenci so opredeljeni kot samostojni:

– ko delajo, kar sami hočejo, ko imajo možnost izražati samega sebe s
prosto izbiro materialov, ko sprejemajo lastne odločitve, ko se svobo-
dno gibljejo (Cameron 2007);
– ko se vedejo neodvisno od odraslih (Saleh idr. 2022);
– konisoodvisni od drugih,kosezavedajosvojega ravnanja,kosezmo-
rejo postaviti zase (Wulan in Kurniawati 2020);
– ko so zmožni premišljenega izpolnjevanja različnih nalog, povezanih
z reševanjem problemov, odločanjem in s sodelovanjem z drugimi
(Preisseisen 1991 v Lockhorst, Wubbels in Oers 2010).

Skupno tem opredelitvam je, da gre za otrokovo sposobnost (angl. abi-
lity) izbiranja in odločanja pa tudi prevzemanja posledic, kar je znak njegove
zdrave osebnosti (Saleh idr. 2022).

Razvoj samostojnosti
K razvoju samostojnosti prispevajo notranji dejavniki, npr. fiziološki, pred-
vsem čustva in telesno stanje, zdravje in spol, ter psihološki, zlasti intelek-
tualne sposobnosti. Empirično potrjeno so zdravi otroci samostojnejši kot
bolni, dekleta so zaradi večje čustvene navezanosti na starše običajno dlje
nesamostojna kot fantje, bistrejši otroci so samostojnejši kot manj intelektu-
alno sposobni, saj se miselne sposobnosti kažejo v boljšem reševanju proble-
mov (Saleh idr. 2022). Na razvoj samostojnosti vplivajo tudi zunanji dejavniki,
npr. značilnosti socialnega okolja, socialne spodbude, družinska vzgoja, lju-
bezen in druga čustva, izobrazba staršev, zaposlitveni status matere idr. Otro-
kovo samostojnost lahko starši sistematično spodbujajo s primerno vzgojo,
ki naj po mnenju strokovnjakov vključuje npr. dajanje možnosti izbire, za-

292