Page 294 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Irena Hergan, Katrin Sevšek in Alenka Polak

da kljub upoštevanju različnih vidikov otrokove zrelosti za vsakega otroka
posebej vedno obstaja odprto vprašanje, ali bo dodatno leto pred vstopom v
šolo imelo kakšen dolgoročni učinek na njegov razvoj. Analiza pogledov star-
šev in učiteljev na pripravljenost otrok za šolo je nakazala velike razlike med
njimi – starši so v ospredje postavljali otrokove učne zmožnosti in spretnosti
(npr. zmožnost štetja, računanja, pisanja), učitelji pa radovednost otroka in
njegov interes za šolo, raziskava pa med kriteriji pripravljenosti ni navajala
otrokove samostojnosti (Dockett in Perry 2002).
Začetek šolanja je za vsakega otroka in njegovo družino prelomno obdo-
bje v življenju, zato je zelo pomembno, kako poteka prehod iz vrtca v šolo.
Učni uspeh in splošno dobro počutje v šoli bosta v veliki meri odvisna od
tega, kako dobro se bosta učenec in šola prilagodila drug drugemu (Margetts
2009). Strokovnjaki zagovarjajo t.i. »mehki prehod«, ko se za otroke, prihod-
nje prvošolce, tik pred všolanjem organizira obisk šole, kjer se jim predstavi
posamezne šolske prostore ter način dela v razredu. Pri tem ima tesno so-
delovanje konkretne osnovne šole in vrtca zelo pomembno vlogo, saj vsaka
institucija s svojimi specifičnimi nalogami prispeva kontinuiteto otrokovih iz-
kušenj na področju njegovega učenja in življenja na prehodu iz vrtca v šolo
(Malešević 2017; Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2018). Vzgojitelji med
težavamipriprehoduizvrtcavšoloizpostavljajopredvsemslaborazvitesoci-
alne spretnosti otrok, težave s sledenjem navodilom ter težave pri samostoj-
nem in skupinskem delu. Razvijanje socialno-čustvenih in vedenjskih spret-
nosti, zlasti prosocialno naravnanih spretnosti, neodvisnosti, samoregulacije
in pozornosti, zato sodi med najpomembnejše izzive učiteljev pri uvajanju
prvošolcev v novo šolsko okolje (Magnuson in Schindler 2016). Pomembno
je zlasti razvijanje samoregulacijskih spretnosti otrok (Stevenson 2017; Hau-
takangas, Kumpulainen in Uusitalo 2022; Selman in Dilworth-Bart 2023).
Empirične ugotovitve kažejo, da k lažjemu prilagajanju otroka na spreme-
njene zahteve ob prehodu v šolo prispevajo predvsem dobro vzpostavljene
družinske rutine, npr. rutina spanja, branja, pripovedovanja zgodb ipd. Otroci
z dobro oblikovanimi družinskimi rutinami so sehitrejeprilagodili nanovein-
stitucionalne razmere, npr. na razredno strukturo in šolska pravila, izkazovali
pa so tudi boljšo učno uspešnost, večjo socialno-čustveno zrelost in boljše
fizično zdravje (Ferretti in Bub 2017). Raziskava Maje Zupančič in TineKavčič
(2007) je pokazala, da so vzgojiteljice in učiteljice pri slovenskih prvošolcih,
ki so pred vstopom v šolo obiskovali vrtec, v primerjavi s tistimi, ki ga niso,
zaznale višjo raven samostojnosti v interakcijah z odraslimi. Samostojnost
prvošolcev je po mnenju prej omenjenih avtoric tudi kazalnik dobrega pri-
lagajanja spremembam, ki jih za otroke pomeni všolanje; ugotovile so, da

294