Page 295 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Samostojnost prvošolcev pri šolskem delu

so slovenski prvošolci »pretežno pozitivno razpoloženi in zaupljivi v šoli, po-
gosto se vključujejo v skupino v razredu, so prosocialni v odnosu do sošolcev,
mirniprireševanjusporov,sodelovalnizučiteljico/vzgojiteljicoinrazmeroma
samostojni pri delu v razredu« (Zupančič in Kavčič 2007, 159). Pomemben je
tudi odnos z učiteljico, saj se učenci, ki vzpostavijo ugodnejši odnos z njo,
dejavneje vključujejo v delo v razredu, med poukom več sodelujejo in so pri
pouku samostojnejši kot tisti njihovi sošolci, ki oblikujejo manj ugoden od-
nos z učiteljico (Zupančič in Kavčič 2007, 159).
Otrok sicer sam začne izražati potrebo po neodvisnosti, vendar so pri tem
ključnega pomena starši in kasneje vzgojitelji ter učitelji, ki morajo njegovo
samostojnost spodbujati (Marjanovič Umek in Zupančič 2009). Če otrokom
dovolimo, da naloge opravljajo samostojno in se v določenih situacijah sa-
mostojno odločajo, s tem ustvarjamo možnosti za razvijanje njihove samo-
stojnosti in neodvisnosti, četudi je to z vidika odraslih pogosto zamudno
(Mars 2015 v Corcoran 2020). Za razvoj samostojnosti sta enako pomembna
tako šolsko kot neformalno učno okolje. Pomemben je predvsem čas, ki ga
otroci preživijo brez neposrednega nadzora odraslih. Podpora otrokove ne-
odvisnosti zunaj šole spodbuja razvoj zmožnosti samoregulacije, saj prido-
bljene spretnosti (npr. spretnosti gibanja na prostem) otroci prenesejo tudi v
razredno okolje, kjer jih uporabljajo pri svojem šolskem delu.
V nadaljevanju izpostavljamo ključne rezultate slovenske raziskave o sa-
mostojnosti otrok, ki smo jo izvedli med učitelji in starši prvošolcev ter z opa-
zovanjem njihovega vedenja v šolskem okolju.

Raziskava
Cilji raziskave
Z empirično raziskavo na vzorcu staršev in učiteljev ter s sistematičnim opa-
zovanjem prvošolcev v šoli smo želeli raziskati samostojnost prvošolcev ob
koncu prvega leta šolanja. Zanimalo nas je: (1) v kolikšni meri so učenci v 1.
razredu OŠ po mnenju staršev in učiteljev samostojni pri šolskem delu v šoli
ter doma; (2) ali se v ocenah samostojnosti prvošolcev pojavljajo statistično
pomembne razlike glede na okolje bivanja (podeželje – mesto); (3) kakšne so
razlike v pogledih staršev in učiteljev na svojo vlogo pri spodbujanju samo-
stojnosti otrok.

Metoda
V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop in deskriptivno ter
kavzalno neeksperimentalno raziskovalno metodo. Izvedli smo študijo pre-
reza z enkratnim zajemanjem podatkov, pri čemer smo kombinirali dve teh-

295