Page 293 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Samostojnost prvošolcev pri šolskem delu

gotavljanje pomoči pri reševanju problemov, izražanje iskrenih pohval, za-
gotavljanje podpore, dobro komunikacijo, vključevanje v družinske odnose,
dajanje dobrega zgleda ipd. (Saleh idr. 2022).
Vpliv učiteljev na otrokov razvoj samostojnosti se od vpliva staršev razli-
kuje zlasti v tem, da učitelji vplivajo načrtneje in sistematičneje ter v skladu s
cilji šole. Njihovo vodenje učencev v smeri večje samostojnosti tako vključuje
spodbujanje učenčevega najprimernejšega samostojnega vedenja, razume-
vanje učencev, zagotavljanje informacij, nudenje nasvetov, zagotavljanje po-
moči pri reševanju problemov, razvijanje navad in oblikovanje dobrih odno-
sov med učenci (Saleh idr. 2022). Anna Cerino (2023, 685) poudarja, da mora
šola sistematično razvijati samostojnost učencev z izgrajevanjem prostora,
ki učencem omogoča, da razvijajo domišljijo, raziskujejo, odkrivajo, kritično
mislijo, reflektirajo, se vključujejo v projekte, se izražajo in imajo svojo zaseb-
nost.Krazvojuotrokovesamostojnostiprispevatudinačin,kakoseodzivamo
na njegova čustva (Smrtnik Vitulić 2011). Ob otrokovem izražanju veselja je
primerno, da mu sporočimo, da smo to opazili in sprejeli, saj tako potrdimo
tisto, kar ga je navdalo z veseljem. Pomembno je tudi, kako se odzivamo na
otrokovo doživljanje strahu. Socialno negotovi otroci imajo težave pri vklju-
čevanju v družbo, potrebujejo pomoč pri vključevanju v skupino vrstnikov
ter pohvalo za samostojnost.
Claire Cameron (2007) opozarja na problem pomanjkanja izbire v otroko-
vem okolju, saj to zavira razvoj njegove ustvarjalnosti, samostojnost pa se
bolj razvija v okolju, ki od otrok to pričakuje, npr. če starši pričakujejo, da bo
otrok svoje domače naloge delal sam, mu to potrebno samostojnost tudi za-
gotavljajo. Starši, ki otroku postavljajo veliko omejitev, mu s tem ne dajejo
priložnosti za samostojne odločitve.

Začetek šolanja in samostojnost mlajših učencev
V Sloveniji se na področju osnovnošolskega izobraževanja srečujemo s po-
večanim deležem odlogov vpisa prvošolcev v šolo (Malešević 2016). Število
odloženih vpisov v prvi razred je v Sloveniji zadnja leta naraščalo, največ jih
je bilo v šolskem letu 2019/2020, ko je v vrtcu ostalo kar 2.616 otrok (12,6),
ki bi morali glede na svojo kronološko starost vstopiti v šolo. V šolskem letu
2023/2024 je bilo takšnih 2.151 (10,3) (Kuralt 2024). Sue Dockett in Bob Perry
(2002) odlogešolanjapovezujetassubjektivnostjo presoje,ali je/kdajjeotrok
pripravljen za šolo. Avtorja navajata različne kriterije tovrstne presoje: npr.
otrokova fizična dobrobit (blagostanje), motorični razvoj, socialni in čustveni
razvoj,pristopi k učenju,uporabajezika,splošno znanjein otrokovo mišljenje
(National Education Goals Panel 1995 v Dockett in Perry 2002, 70). Poudarjata,

293