Page 37 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Koncept participacije v vzgoji in izobraževanju v prizmi zgodovinskega diskurza

bodne šole« pod Neillovim vodstvom, katere filozofija je temeljila na
spodbujanju otrok, da živijo svoje življenje in sprejemajo lastne odloči-
tve (Batistič Zorec 2010);
– Italijanko M. Montessori,¹² katere glavno gonilo pedagoškega procesa
je »pomagaj mi, da naredim sam« (Devjak, Berčnik in Plestenjak 2008);
– Francoza Freineta,¹³ katerega temeljni elementi vzgojnega koncepta
»šola iz življenja – za življenje – z delom« temeljijo na razredni samo-
upravi, samostojnosti učencev pri učenju in delu, sodelovanju učencev
ter aktivnem, ustvarjalnem in izkustvenem učenju, ki izhaja iz učenca
in njegovih interesov (Matijević 2001 v Devjak, Berčnik in Plestenjak
2008) idr.

Čeprav podroben pregled vzgojnih idej in modelov reformske pedago-
gike (kot njenih protagonistov) pokaže, kot že Medveš (2007, 66), »da je moč-
nejša v tem, ko odgovarja na vprašanje, kaj vzgoja ne bi smela biti, kot kaj
naj bi bila«, pa je le-ta razumevanju vzgoje (tudi izobraževanja) nedvomno
začrtala bistveno širši krog, kot je bil vzpostavljen v dotedanjem razume-
vanju pedagoške misli. Prav tako omenjena smer s stališča razvoja parti-
cipatornega diskurza v okviru apela »nove«, drugačne, alternativne vzgoje
položi temelje vsem nadaljnjim pedagoškim zasnovam aktivne participacije
otrok/mladostnikov v VIZ.

Izhodiščne predpostavke koncepta participacije
Čeprav je konceptualna opredelitev pojma participacija, glede na definicije
različnih strok, bolj ali manj analogna, pa so interpretacije in uporaba ome-

učiteljev o življenju, delu, aktivnostih, vzpostavljanju pravil in norm znotraj institucije – torej
iz aktivne participacije tako učencev kot učiteljev –, ki mu Neill v okviru izobraževanja pripi-
suje mnogo pomembnejšo vlogo kot vsem učbenikom na svetu (Devjak, Berčnik in Plestenjak
2008). Demokracijo Summerhila vidi kot edino pravo, saj otroci sami sprejemajo ter spremi-
njajo pravila (Devjak, Berčnik in Plestenjak 2008). Prepričanje, da pedagogika lahko temelji le
na prostovoljnosti, je osrednja ideja Summerhila (Knauer 2008).
¹² V svojem pedagoškem konceptu je izhajala iz teze, da je razvoj »produkt ›individualnega grad-
benega načrta‹, ki je lasten vsakemu posamezniku« (Devjak, Berčnik in Plestenjak 2008, 20).
Imperativ njene šole se je (kot pri mnogih drugih protagonistih reformske pedagogike) izražal
v dopustitvisvobodnegarazvijanja otrokoveaktivnosti preko dopuščanja oz. ponujanja mož-
nosti izbire med različnimi aktivnostmi (Devjak, Berčnik in Plestenjak 2008, 20). Izhodišče eda-
gogike Marie Montessori, da se otrokovo učenje bistveno razlikuje od učenja odraslega in se
zatorejprocesučenjaprične priotroku terne učitelju/odraslem (str.20),je pripoučevanju majh-
nih otrok postalo eden izmed temeljnih kamnov vzgojnega ravnanja.
¹³ Poleg mnogih didaktičnih novosti (ki so v šolskem sistemu prisotne še danes) poudarja učenje
z raziskovanjem in odkrivanjem, kar vzpodbuja razvoj učenčeve samostojne, sodelovalne in
participatorno naravnane osebnosti (Devjak, Berčnik in Plestenjak 2008).
37