Page 366 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Vanja R. Kiswarday in Kristina Mars

se jih strinja tudi, da si medsebojno izmenjujejo primere dobre prakse (31,7,
AS = 3,0). Iz intervjujev v fokusni skupini ugotovimo, da vse regije nimajo ak-
tiva strokovnih delavcev, zaposlenih v oddelkih s prilagojenim programom
za predšolske otroke, ki delujejo znotraj rednih vrtcev. Kjer ta aktiv obstaja,
si strokovne delavke izmenjujejo izkušnje, rešujejo problematiko, vezano na
delo v oddelku, izmenjujejo si tudi didaktični material in predstavijo vsebino
izobraževanj, ki so se jih udeležile. Pravijo pa, »da so strokovne delavke v ob-
činah in regijah, kjer deluje malo oddelkov ali samo eden, s pedagoškega vi-
dika zelo osamljene in jim ni lahko, ker se morajo za vse boriti same in nimajo
ustrezne podpore tako vodstva kot lokalne skupnosti«. Anketa je pokazala,
da je povezovanja in učenja, ki bi se lahko odvijala v medkolegialnih hospi-
tacijah, žal še vedno malo (AS = 2,6; SO = 1,13), čeprav pomembno prispevata
k večji kompetentnosti pri delu (Skvarč 2022; Štemberger in Vesel 2016), prav
tako pa njuno pomembnost potrjujejo izkušnje sodelovanja na aktivih, kjer
strokovne delavke poudarjajo prav pomen izmenjave znanja in izkušenj.
S preverjanjem pomembnosti razlik med odgovori vzgojiteljic in special-
nih ter inkluzivnih pedagoginj smo statistično pomembno razliko ugotovili
pri trditvi, povezani s kompetencami za delo z otroki v programu s PP: »Ču-
tim, da imam dovolj znanja in ustreznih kompetenc za delo v oddelku s pri-
lagojenim programom.« Vse sodelujoče se v povprečju delno strinjajo s to
trditvijo (AS = 3,4; AS sp =3,67; AS vz = 3,18), se pa specialne in inkluzivne pe-
dagoginje vseeno doživljajo pomembno kompetentnejše od vzgojiteljic (t =
57,75; p = 0,37), kar seveda lahko pripišemo osnovni izobrazbi, hkrati pa tudi
ugotovimo, da so lahko tudi vzgojiteljice ob sodelovalnem delu in stalnem
strokovnem izpopolnjevanju dobro razvile svoje znanje ter kompetence za
delo z otroki z izrazitejšimi PP. Sogovornice so si enotne, da poklic vzgojitelja
v oddelku s PP zahteva nenehno učenje in usposabljanje. Njihove ugotovitve
se skladajo z ugotovitvam Louise Porter (2002), ki zgodnjo obravnavo opre-
deljuje kot transakcijski proces, v katerem se učijo in spreminjajo vsi akterji,
tako otrok in njegova družina kot strokovni delavci. Prav tako pa Louise Por-
ter (2002) izpostavi tudi vidik posamičnosti oz. edinstvenosti razvoja in po-
treb vsakega otroka, zaradi česar se strokovni delavci pogosto ne doživljajo
dovolj kompetentne za delo z otroki s PP. Pomembno oporo strokovnim de-
lavcem dajejo medsebojno sodelovanje, izmenjava izkušenj ter spoznavanje
novih pristopov in strategij dela preko primerov dobre prakse. To se v največji
meri lahko odvijavokvirustrokovnih aktivov,ki paobstajajo levnekaterih re-
gijah. V Ljubljani so ustaljena praksa srečevanja in izmenjave znanj, izkušenj
ter primerov dobre prakse že vrsto let. Na novo so se v šol. letu 2023/2024 v
aktiv združile tudi strokovne delavke, ki so zaposlene v prilagojenih oddel-

366