Page 369 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 369

Razvoj inkluzije najmlajših


             kah. Pravi, da se oddelek s PP počuti povsem kot del vrtca, kot enakovredno
             vključen v delo in življenje enote. Intervjuvanka tudi izpostavlja, da je načrto-
             vanje skupnih dejavnosti med oddelkom s PP in rednimi oddelki v njihovem
             vrtcu navedeno v letnem delovnem načrtu pa tudi v smernicah delovanja
             vrtca. Izpostavlja pomen sproščenega in inkluzivnega ozračja, zagotavljanja
             pomoči in podpore otrokom pri vstopanju v medsebojne interakcije, premi-
             šljeno izbiro dejavnosti, ki omogočajo skupno sodelovanje in igro, zagota-
             vljanje primernih didaktičnih materialov in igrač ter izvajanje skupnega dru-
             ženja v naravnih življenjskih situacijah.
               V intervjuju s fokusno skupino smo pedagoške delavke vprašali še, kaj po
             njihovemmnenjuvtovrstnihdruženjihpridobijootrociizoddelkovsPPinkaj
             otroci iz rednih oddelkov vrtca. Vse menijo, da interakcija zelo dobro vpliva
             na otroke iz oddelka s PP in da veliko pozitivnih izkušenj pridobijo tudi otroci
             iz rednih oddelkov, saj se od malega učijo sprejemati in sobivati z vrstniki z ra-
             zvojnimi posebnostmi.Razumejo,daso nekateri otroci drugačni,manjsamo-
             stojni, da lahko ne govorijo in ne hodijo, ob njih pa se naučijo sočutne skrbi in
             drugačne vrste igre. Sogovornica poudari pomen priprave otrok in tudi spro-
             tnega vodenja ter opore s strani vzgojiteljic. V oddelku veliko časa namenijo
             t.i. čustvenim intervencijam (Batchelor in Taylor 2005), pri katerih uporabljajo
             avdiovizualne materiale, socialne zgodbe, dramatizacijo z lutkami ipd., da bi
             ustrezno razvijali odnos in stališča otrok do njihovih vrstnikov s PP. V ta pro-
             ces vključijo tudi starše, ki jim na roditeljskem sestanku predstavijo oddelek s
             PP ter dejavnosti in življenje v njem, saj mnogi na tem področju nimajo še no-
             benih izkušenj. Občasno intenzivnejše vedenje otrok s PP jih lahko prestraši
             in odvrne od pripravljenosti za razvoj inkluzivnih stališč.
               Ravno nasprotnopasozelopozitivno naravnani dootrok sPP, če so z nji-
             hovimi značilnostmi in vedenjem vnaprej ustrezno seznanjeni (Mars 2024).
             Na osnovi spremljanja dinamike med otroki iz oddelkov s PP in tistih iz re-
             dnih oddelkov vrtca Hülya Gülay Ogelman in Zarife Seçer (2012) ugotavljata,
             da inkluzivne socialne interakcije razvijajo izražanje prosocialnega vede-
             nja in socialnih veščin ter povečujejo prilagoditvene zmožnosti prav vseh
             otrok.

             Sklepne ugotovitve
             Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami
             (2017) opredeljuje dve vrsti programov na področju predšolske vzgoje otrok s
             PP in otrok z rizičnimi dejavniki, in sicer program za predšolske otroke s prila-
             gojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki je smiseln in učinkovit
             za otroke s PP, ki izkazujejo boljše prilagoditvene zmožnosti in manj komp-


                                                                           369
   364   365   366   367   368   369   370   371   372   373   374